UPRS sklep U 575/2003

Zahtevi tožeče stranke se ugodi in se odloži izvršitev odločbe Davčnega urada A, Izpostave A z dne 23. 5. 2002 do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.

Tožnik je dne 7. 11. 2002 vložil tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 11. 10. 2002, s katero je le-ta zavrnila njegovo pritožbo proti odločbi Davčnega urada A, Izpostave A, po kateri se mu nalaga v plačilo redna sodna taksa, sodna taksa za opomin in povišana sodna taksa kot kazenska taksa v skupnem znesku 124 600,00 SIT. Odločbo izpodbija iz vseh tožbenih razlogov in iz razlogov, iz katerih je odločba nična. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odločbo odpravi. Zahteva tudi, da se mu prisodi odškodnina za škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitih postopkov.

Dne 28. 4. 2003 pa je tožnik (ponovno) vložil še predlog oziroma zahtevo za izdajo začasne odredbe. V predlogu navaja, da je zahteval odložitev izpodbijanega akta pri pristojni Davčni upravi. Pristojni organ o njegovi vlogi ni odločil v predpisanem sedemdnevnem roku. Zato predlaga, da sodišče do izdaje sodne odločbe odloži izvršitev prvostopne odločbe, s katero se mu nalaga sodna taksa v plačilo.

Zahteva je utemeljena.

Iz tožnikove vloge in prilog izhaja, da so procesne predpostavke za odločanje o zahtevani začasni odredbi iz 30. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00) tokrat izpolnjene. V okviru vsebinske presoje tožnikove zahteve na podlagi prvega odstavka 69. člena istega zakona pa sodišče ugotavlja, da je iz vseh tožnikovih vlog in podatkov spisa, zlasti tistih, ki se nanašajo na dodelitev brezplačne pravne pomoči, razvidno, da je tožnik brez rednih dohodkov in brez premoženja, da prejema socialno pomoč, in da je to njegov edini vir, s katerim se preživlja. Vsakršna izterjava bi zato tožnikovo socialno stisko le še povečala. Po drugi strani pa iz upravnih spisov izhaja, da gre pri naloženem plačilu za sodne takse. Te sicer sodijo med davščine, katerih plačila v načelu ni mogoče odlagati, ker služijo prihodki iz njihovega naslova za financiranje države oziroma njenih funkcij. Obenem pa so vendarle specifična dajatev, katere plačilo je mogoče, in to prav iz socialnih razlogov, ne le odložiti, ampak celo oprostiti pod pogoji, ki jih določa zakon (Zakon o sodnih taksah). To pa po presoji sodišča hkrati pomeni, da tožnikov interes glede na njegov socialni položaj, ter še posebej glede na višino socialne pomoči in znesek takse, ki se mu nalaga v plačilo, vendarle pretehta tistega, ki je v takojšnji izterjavi sodnih taks, oziroma je od takšnega javnega interesa močnejši.