VDSS VDS sodba Pdp 960/2000

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu delno spremeni tako, da se glasi: "Tožena stranka je dolžna tožnici izplačati odpravnino v višini 545.430,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.3.1996 dalje do plačila, pri čemer za izplačilo zamudnih obresti od odpravnine veljajo pogoji potrjene prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr.št. St 8/98 z dne 8.12.1998, višji obrestni zahtevek pa se zavrne." V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna izplačati tožnici odpravnino v višini 545.430,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.3.1996 dalje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo. Obenem je sklenilo, da je dolžna tožnici povrniti njene pravdne stroške v višini 66.662,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, v 8 dneh pod izvršbo. Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. čl. ZPP s predlogom, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zavzelo pravno stališče, da potrjena prisilna poravnava za terjatev tožnice nima pravnega učinka. Namreč nad toženo stranko je bil začet postopek prisilne poravnave dne 24.4.1998, torej po uveljavitvi novele ZPPSL, ki je stopila v veljavo dne 1.7.1997 in da je potrebno zaradi tega upoštevati novelo prej citiranega zakona. Tožena stranka pa je mnenja, da je potrebno upoštevati pri utemeljitvi tožničine odpravnine potrjeno prisilno poravnavo, ki je sicer postala pravnomočna 28.12.1998, vendar pa je nastanek tožničine terjatve bil pred to potrjeno prisilno poravnavo. Dejstvo je, da je tožnici prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki dne 29.3.1996 in sicer na podlagi sklepa o prenehanju delovnega razmerja z dne 14.9.1995 ter da takratni 160. čl. ZPPSL odpravnine, ki pripada delavcu po zakonu o delovnih razmerjih, še ni opredeljeval kot privilegirane terjatve. Pravica do privilegirane terjatve gre delavcem šele na podlagi novele ZPPSL, ki je stopila v veljavo 1.7.1997, torej po nastanku obveznosti tožnice do tožene stranke. Pritožba je delno utemeljena. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in pri tem v skladu z določbo 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur.l. RS št. 26/99) pazilo po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega pravo. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje v postopku ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter se opredelilo do vseh odločilnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev v tem individualnem delovnem sporu, vendar je deloma zmotno uporabilo materialno pravo, zato je sprejeta odločitev deloma nepravilna v delu, v katerem zavezuje toženo stranko izplačati poleg odpravnine tudi zakonite zamudne obresti na odpravnino od 10.3.1996 dalje do plačila. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je potrebno tožničino terjatev iz naslova odpravnine zaradi trajnega presežka uvrstiti med terjatve, na katere potrjena prisilna poravnava po 60. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL (Ur.l. RS št. 67/93) nima pravnega učinka. 2. odst. 60. čl. ZPPSL namreč to določa tudi za terjatve upnikov iz 2. odst. 160. čl. ZPPSL, med katerimi so po Zakonu o spremembah in dopolnitvah tega zakona (Ur.l. RS št. 39/97) naštete tudi terjatve iz naslova odpravnine v višini in pod pogoji, kot gre presežnim delavcem po zakonu o delovnih razmerjih. Navedena novela ZPPSL je stopila v veljavo 1.7.1997, pri čemer je v prehodnih in končnih določbah (čl. 34/2) določila, da se postopek prisilne poravnave, ki je bil začet pred uveljavitvijo tega zakona in se je rok za vložitev načrta finančne reorganizacije iztekel pred uveljavitvijo tega zakona, konča po predpisih, ki so veljali do njegove uveljavitve. Nadalje je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, da iz sklepov o potrjeni prisilni poravnavi jasno izhaja, da se je postopek prisilne poravnave nad toženo stranko začel s sklepom opr.št. St 8/98 z dne 24.4.1998, torej po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, zato so za postopek prisilne poravnave nad toženo stranko veljale določbe omenjene novele. Pritožbeno sodišče soglaša s pravnim stališčem sodišča prve stopnje, da je tožničina terjatev iz naslova odpravnine nastala pred uveljavitvijo novele citiranega zakona glede na prehodne določbe te novele, zato ni utemeljen razlog za trditev tožene stranke, da se vtoževana tožničina terjatev iz naslova odpravnine zaradi trajnega presežka ne more šteti kot prioritetna terjatev. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da navedena potrjena prisilna poravnava na tožničino terjatev iz zgoraj navedenih dejanskih in pravnih razlogov nima pravnega učinka, zato je dolžna tožena stranka tožnici izpolniti celotno obveznost, ne glede na dogovorjene pogoje prisilne poravnave. Navedeno pa velja samo za glavno terjatev, odpravnino, ne pa na zamudne obresti od neplačane odpravnine. Vrhovno sodišče RS je namreč na občni seji dne 7.6.2000 sprejelo pravno mnenje, da zamudne obresti od neizplačanih plač delavcev stečajnega dolžnika v višini izhodiščnih plač, določenih s KP, niso privilegirane terjatve po 2. odst. 160. čl. ZPPSL. Enak status kot izhodiščne plače imajo po noveli ZPPSL tudi odpravnine presežnim delavcem, ki prav tako spadajo med privilegirane terjatve. Navedeno torej pomeni, da pravno mnenje, ki ga je Vrhovno sodišče sprejelo glede zamudnih obresti od neizplačanih plač, ki spadajo med privilegirane terjatve, velja tudi za zamudne obresti od odpravnin trajno presežnih delavcev. Ker zamudne obresti od odpravnine niso privilegirane terjatve, pa za njihovo poplačilo veljajo pogoji prisilne poravnave (3. odst. 59. čl. ZPPSL). Ker potrjena prisilna poravnava nima učinka na terjatve, ki so v ZPPSL opredeljene kot privilegirane terjatve in se poravnavajo kot stroški stečajnega postopka, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je odločilo, da le za poplačilo zamudnih obresti od dolgovane odpravnine trajno presežni delavki veljajo pogoji prisilne poravnave, v posledici tega pa zavrnilo višji obrestni zahtevek. To pomeni, da je tožena stranka dolžna tožnici izplačati odpravnino v prisojenem znesku v celoti, neglede na pogoje prisilne poravnave, s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, za katere pa veljajo pogoji potrjene prisilne poravnave. Ker je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ki ga uveljavlja tožena stranka s pritožbo, podan, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo in delno spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, kot to izhaja iz izreka te sodbe na podlagi 4. tč. 358. čl. ZPP, v ostalem delu pa pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu.