VDSS VDS sklep Pdp 1004/2005

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov

predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se do pravnomočne

odločbe sodišča zadržalo učinkovanje posledic nezakonite odpovedi

pogodbe o zaposlitvi z dne 23.6.2005.

Zoper takšen sklep se z laično pritožbo pritožuje tožnik. Navaja,

da je pri toženi stranki že zahteval zadržanje učinkovanja prenehanja

pogodbe o zaposlitvi zaradi nezakonite odpovedi, podane 23.6.2005. S

pritožbo tožnik od pristojnega sodišča zahteva podaljšanje zadržanja

učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi do začetka veljavnosti

pravnomočne sodne odločbe. Navedeno pomeni, da tožnik smiselno

predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da

izda predlagano začasno odredbo.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z drugim odstavkom 350. čl. Zakona o pravdnem postopku

(ZPP - Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004) v zv. s 366. čl. ZPP

je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah

razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni

dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz

1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. drugega odstavka 339.

čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko

je zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe. Začasna

odredba, kakršno je predlagal tožnik, je namreč možna le, če so

izpolnjene predpostavke iz 85. čl. Zakona o delovnih razmerjih

(ZDR - Ur. l. RS št. 42/2002). Iz predloga za izdajo začasne

odredbe je kljub očitni pisni pomoti, ki jo tožnik pojasnjuje v

pritožbi, očitno, da tožnik zahteva zadržanje učinkovanja

prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi njene odpovedi. Vendar pa

delavec takšnega predloga ne more podati skupaj s tožbo, s katero

izpodbija odpoved pogodbe o zaposlitvi, če ni pred tem v skladu s

prvim odstavkom 85. člena ZDR dosegel zadržanja učinkovanja

prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi. V skladu s

citirano določbo prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje do

poteka roka za arbitražno oz. sodno varstvo, če sindikat,

katerega član je delavec, nasprotuje redni odpovedi iz razloga

nesposobnosti ali iz krivdnega razloga ali izredni odpovedi

pogodbe o zaposlitvi in delavec pri delodajalcu zahteva zadržanje

učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi.

Šele, če je delavec ravnal v skladu s to določbo, pride v poštev

uporaba tretjega odstavka 85. čl. ZDR, ki določa, da se zadržanje

učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi

podaljša do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne

odredbe, če delavec v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost

odpovedi pogodbe o zaposlitvi in najkasneje ob vložitvi tožbe

predlaga sodišču izdajo začasne odredbe.

Navedeno pomeni, da je predpostavka za izdajo začasne odredbe,

kakršno predlaga tožnik, to, da je učinkovanje prenehanja pogodbe

o zaposlitvi zadržano že pri delodajalcu, kakor pravilno

ugotavlja tudi sodišče prve stopnje. Do zadržanja učinkovanja

prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki pa bi v skladu

s prvim odstavkom 85. čl. ZDR lahko prišlo le, če bi sindikat

nasprotoval odpovedi pogodbe o zaposlitvi in če bi tožnik pri

toženi stranki še pred vložitvijo tožbe zahteval zadržanje

učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Iz spisa je

razvidno, da ni bil izpolnjen noben od obeh kumulativno

predpisanih pogojev iz prvega odstavka 85. čl. ZDR, saj je tožnik

zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zahteval

šele po prejemu izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, še

vedno pa ni predložil nobenih dokazil o tem, da bi sindikat

nasprotoval redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega

razloga.

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje predlog za izdajo

začasne odredbe moralo zavrniti, saj niso bile izpolnjene

predpostavke iz prvega odstavka 85. čl. ZDR, da bi sploh lahko

prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi

zaradi njene odpovedi. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 353.

čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno

in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso

podani razlogi, iz katerih se sklep lahko izpodbija in tudi ne

razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni

dolžnosti.