VSL sklep III Cp 6122/2005
ECLI:SI:VSLJ:2005:III.CP.6122.2005Področje: izvršilno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–1▾
Jedro povzetek sodišča
Ker je od cenitve do izdaje sklepa o ugotovitvi vrednosti
nepremičnine preteklo že pet let, tudi po oceni pritožbenega sodišča
obstaja upravičen dvom v na podlagi take cenitve ugotovljeno vrednost
dolžničinega stanovanja.
Cenilec bi moral tudi pojasniti, zakaj ocenjuje, da je vrednost
dolžničinega stanovanja za 30% nižja, ker le - tega dolžnica zaseda.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek.
Odločitev o pritožbenih stroških dolžnice se pridrži za
končno odločbo.
Obrazložitev
Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 11.11.2005, opr. št. 1
In , ugotovilo, da je vrednost dolžničinega dvosobnega stanovanja št.
na naslovu J. , Ljubljana, 10.500.000,00 SIT.
Proti sklepu se je pritožila dolžnica. Meni, da je s strani sodišča
prve stopnje ugotovljena vrednost njenega stanovanja napačna, saj ne
odraža dejanske tržne vrednosti nepremičnine. Izpodbijani sklep je
sodišče prve stopnje izdalo na podlagi cenitve z dne 28. oktober
2000. Glede na to, da je od cenitve do izdaje izpodbijanega sklepa
preteklo več kot pet let, dolžnica smatra, da predmetna cenitev ne
more več predstavljati ustrezne podlage za ugotovitev vrednosti
njenega stanovanja. Splošno znano namreč je, da so se realne tržne
vrednosti nepremičnin v zadnjih letih izjemno povišale, še posebej na
področju Ljubljane, kjer so se zvišale tudi za več kot 40%. Poleg
tega je do zvišanja cen nepremičnin prišlo tudi zaradi inflacije. Po
mnenju dolžnice tudi ni prav, da se v konkretnem primeru upošteva
kakršnokoli zmanjšanje vrednosti nepremičnine, ker le-to zaseda
dolžnica. Lastnica stanovanja je samo ona, v stanovanju pa živi
skupaj z možem. V primeru, da bo prišlo do prodaje stanovanja, se bo
dolžnica dolžna izseliti. Na stanovanju pa tudi ne obstoji nikakršno
najemno razmerje niti kakšna druga stvarna pravica tretjih oseb, kar
pomeni, da ni mogoče govoriti o zasedenosti stanovanja. Glede na
navedeno meni, da bi bilo treba v konkretnem primeru opraviti novo
cenitev stanovanja.
Pritožba je utemeljena.
V konkretni izvršilni zadevi je sodni cenilec ugotovil tržno vrednost
dolžničinega stanovanja na dan cenitve, vendar pa je to cenitel
izdelal oktobra 2000, sklep o ugotovitvi vrednosti dolžničine
nepremičnine pa je sodišče prve stopnje na podlagi te cenitve izdalo
šele dne 11.11.2005. Ker je od cenitve do izdaje sklepa o ugotovitvi
vrednosti dolžničine nepremičnine preteklo že pet let, dolžnica
utemeljeno opozarja, da bi bilo v konkretnem primeru zaradi poteka
časa treba izdelati novo cenitev. Tudi po oceni pritožbenega sodišča
gre zaradi časovne oddaljenosti cenitve upravičeno dvomiti v
ugotovljeno tržno vrednost stanovanja. Cene stanovanj se namreč
spreminjajo, spreminjajo pa se tudi zaradi inflacije.
Cenilec je tržno vrednost dolžničinega stanovanja v času izdelave
cenitve ocenil na 15.000.000,00 SIT. Od te tržne cene pa je odštel
30% zaradi zasedenosti stanovanja s strani dolžnice in posledično v
cenitvi navedel (sodišče pa je temu z izpodbijanim sklepom sledilo),
da znaša iztržljiva vrednost stanovanja 10.500.000,00 SIT. Pri tem pa
je ostalo v celoti nepojasnjeno, zakaj je cenilec od ocenjene tržne
vrednosti stanovanja odštel ravno 30% zaradi zasedenosti stanovanja s
strani dolžnice. Dolžnica pa tudi vse do pritožbe njegovi cenitvi ni
mogla ugovarjati, saj ji ta po podatkih spisa ni bila vročena.
Vročilnica, naslovljena na takratnega dolžničinega pooblaščenca,
odvetnika S., ki naj bi dokazovala vročitev cenitve dolžnici, namreč
ni podpisana (vročilnica, pripeta k list. št. 57).
Zaradi opisanih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnice
ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve
stopnje v nov postopek (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem
postopku, Uradni list Republike Slovenije, št. 26/99, 96/02, 110/02,
v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in
zavarovanju, Uradni list RS 51/98, 72/98 in 11/99, v nadaljevanju
ZIZ).
Skladno s sprejeto odločitvijo je sodišče druge stopnje odločitev o
pritožbenih stroških dolžnice pridržalo za končno odločbo (3. odst.
165člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 8. 2009Nazaj na vrh ↑