VSL sklep II Cpg 1150/2005
ECLI:SI:VSLJ:2005:II.CPG.1150.2005Področje: stečajno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev▾
Jedro povzetek sodišča
Dolžnik kot samostojni podjetnik je bil namreč izbrisan iz registra
samostojnih podjetnikov na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega
sodišča v Ljubljani, s katerim je to zaključilo stečajni postopek nad
njim. Po zaključku stečajnega postopka pa upniki ne morejo več
zahtevati od dolžnika kot fizične osebe, G.T., plačila terjatev, ki
izvirajo iz njegove (nekdanje) poslovne dejavnosti. Upniki se namreč
za tovrstne terjatve lahko poplačajo le v stečajnem postopku, če so
bile v njem prijavljene in ugotovljene (ob predpostavki obstoja
zadostne stečajne mase). Po zaključku stečajnega postopka dolžnik
zanje ne odgovarja več.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo,
dovoljeno s sklepom, opr. št. Ig x/y in razveljavilo vsa opravljena
izvršilna dejanja.
Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo, iz vseh
pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi
ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnikovo stališče, da za obveznosti, ki nastanejo pri opravljanju
gospodarske dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika, odgovarja
nosilec tega podjema - podjetnik kot fizična oseba z vsem svojim
premoženjem, torej tako s premoženjem, ki je stvarna podlaga
opravljanja podjema, kakor tudi s svojim osebnim premoženjem, ki je
namenjeno zadovoljevanju osebnih potreb, je sicer pravilno, vendar pa
v dani pravni in dejanski situaciji nerelevantno. Dolžnik kot
samostojni podjetnik je bil namreč izbrisan iz registra samostojnih
podjetnikov na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v
Ljubljani, s katerim je to zaključilo stečajni postopek nad njim. Po
zaključku stečajnega postopka pa upniki ne morejo več zahtevati od
dolžnika kot fizične osebe, G.T., plačila terjatev, ki izvirajo iz
njegove (nekdanje) poslovne dejavnosti. Upniki se namreč za tovrstne
terjatve lahko poplačajo le v stečajnem postopku, če so bile v njem
prijavljene in ugotovljene (ob predpostavki obstoja zadostne stečajne
mase). Po zaključku stečajnega postopka dolžnik zanje ne odgovarja
več.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da terjatev upnika, ki jo izterjuje v
tem izvršilnem postopku, izvira iz dejavnosti dolžnika kot
samostojnega podjetnika. Zato ob zgoraj navedenem izterjava le-te
proti dolniku ni utemeljena.
Prvostopno sodišče je zatorej pravilno odločilo, ko je izvršbo
ustavilo in vsa opravljena izvršilna dejanja razveljavilo.
Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbo upnika zavrnilo in
izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi z 15. čl.
ZIZ).
Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odst. 165. čl.
ZPP v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 8. 2009Nazaj na vrh ↑