VSL sklep II Cpg 1010/99

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Odločitev o pritožbenih stroških upnika se pridrži za končno odločbo.

Sodišče prve stopnje je dne 04.05.1999 upnikov predlog za izvršbo s sklepom zavrglo, saj je ugotovilo, da med istima strankama, glede iste terjatve in na isti predmet izvršbe, že teče izvršilni postopek pod opr. št. Ig 320/97. Upnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil iz razloga bistvene kršitve določb postopka. Navedel je, da je 26.05.1997 zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo po 21. členu ZIP in sodišče je izdalo sklep o izvršbi, opr. št. Ig 97/00320, ki ga je nato na podlagi dolžnikovega ugovora razveljavilo in odločitev o zahtevku in stroških odstopilo Okrožnemu sodišču v Kranju. Navedeno sodišče je v predmetni zadevi dne 07.01.1999 izdalo sodbo na podlagi pripoznave, opr. št. II Pg 64/98 in je ta postala pravnomočna dne 22.01.1999. Na podlagi navedenega izvršilnega naslova je dne 16.03.1999 vložil predlog za izvršbo, ki pa nima nikakršne zveze s predlogom za izvršbo opr. št. Ig 97/00320, ker je bil ta dne 04.11.1997 razveljavljen.

Zato ne drži trditev, da tečeta v isti zadevi dva postopka. Predlagal je, da Višje sodišče v Ljubljani izpodbijani sklep razveljavi ter predlogu za izvršbo ugodi.

Pritožba je utemeljena.

Izvršilno sodišče je ob ugovoru zoper sklep o izvršbi opr. št. Ig 97/00320 odločilo, da se sklep razveljavi v delu, s katerim je izvršba dovoljena (2. točka izreka). Z razveljavitvijo druge točke izreka sklepa o izvršbi je bil izvršilni postopek zaključen in zadeva odstopljena pristojnemu sodišču, da nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (prim. 2. odst. 55.a člena takrat veljavnega Zakona o izvršilnem postopku). V nadaljevanju je Okrožno sodišče v Kranju, kot pristojno sodišče, razpravljalo o tem, ali se v veljavi vzdržita 1. točka (naložitveni del) in 3. točka (odmera stroškov izvršilnega postopka) izreka sklepa o izvršbi tako, da je upnik šele z odločitvijo sodišča v navedenem postopku pridobil izvršilni naslov (pravnomočno in izvršljivo sodbo). Ker pa dolžnik svoje obveznosti po sodni odločbi očitno ni izpolnil prostovoljno, lahko upnik doseže njeno prisilno izvršitev le tako, da s predlogom za izvršbo v skladu z določbami izvršilnega zakona sproži postopek izvršbe.

Glede na navedeno, sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbenim navedbam, da v obravnavanem primeru ne gre za litispendenco pač pa za nov (in edini) predlog za izvršbo, s katerim želi upnik doseči, da sodišče prve stopnje v skladu z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, v veljavi od 15.10.1998 dalje), prisilno izvrši sodbo opr. št. II Pg 64/98 z dne 07.01.1999. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep pa razveljavilo in v skladu s 3. točko 380. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ, zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo obravnavati upnikov predlog za izvršbo in upoštevaje določila ZIZ o njem odločiti.

O pritožbenih stroških upnika bo odločeno s končno odločbo (3. odst.

166člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ).

Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99).