VSL sodba I Cp 1671/99

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba tako spremeni, da se glasi: "Tožeča stranka J. P. je dolžna plačevati toženi stranki V. M.
namesto dosedanje preživnine določeno s sodbo Okrožnega sodišča Novo mesto, opr. št. I P 40/96-6 z dne 17.6.1996 in valorizirane s sklepom Centra za socialno delo Novo mesto, št. 567-14/96-12, znižano preživnino v višini 18.000,00 SIT od 1.4.1999 dalje in sicer do pravnomočnosti sodbe dospele obroke v 15 dneh, v bodoče dospevajoče obroke pa do vsakega 15 dne v mesecu za tekoči mesec, vse na hranilno knjižico tožene stranke, vse v 15 dneh, pod izvršbo." V ostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenem a izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da se dosedanja preživnina, ki jo je tožnica dolžna plačevati toženki, od 1.4.1999 dalje zniža na 15.000,00 SIT mesečno.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožnica. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da se razmere po določitvi preživnine niso spremenile. Ob določitvi preživnine sta oba starša toženke prejemala približno enak osebni dohodek, sedaj pa je osebni dohodek očeta toženke višji kot tožničin.

S sedaj določeno preživnino tožnica plačuje 90 % preživninskih potreb toženke.

Pritožba je delno utemeljena.

Na podlagi določila 79. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. RS št. 14/89) lahko vsak izmed staršev oziroma otrok zahteva, da se višina določene preživnine prilagodi spremenjenih razmeram. Pogoj, da se višina določene preživnine lahko spremeni, je nastop spremenjenih razmer, zaradi katerih določena preživnina ne ustreza več sorazmerni porazdelitvi preživninske obveznosti med preživninskimi zavezanci oziroma višina preživnine ne zadošča več za preživljanje preživninskega upravičenca.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila preživnina, ki jo je tožnica dolžna plačevati toženki, določena s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. I P 40/96 z dne 17.6.1996 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 872/96 z dne 18.9.1996, v višini 15.000,00 SIT. Na podlagi uskladitve z gibanjem življenjskih stroškov (132. člen ZZZDR) je valorizirana preživnina znašala od 1.6.1998 dalje 26.433,60 SIT, od 1.4.1999 dalje pa znaša 27.543,00 SIT (list. št. 4). Ob določitvi preživnine so bile upoštevane preživninske potrebe toženke, ki so bile ocenjene na 30.000,00 SIT mesečno in premoženjski položaj staršev, za katerega je bilo ugotovljeno, da imata približno enak osebni dohodek (60.000,00 SIT mesečno) in enake stroške svojega preživljanja. Sodišče prve stopnje je v tem postopku ugotovilo, da se preživninske potrebe toženke, po določitvi preživnine, niso spremenile, na strani staršev pa je nastala sprememba v višini osebnega dohodka, ki ga mesečno prejemata. Tožnica - mati, sedaj prejema mesečni dohodek v višini 68.962,00 SIT, oče toženke pa 84.500,00 SIT. Spremembo v osebnem dohodku preživninskih zavezancev sodišče prve stopnje ni štelo za takšno spremembo, ki bi narekovala spremembo višine določene preživnine. Sodišče prve stopnje je zato tožbeni zahtevek na znižanje preživnine zavrnilo.

Pritožbeno sodišče ne sprejema zaključkov sodišča prve stopnje, da sprememba v višini osebnega dohodka, v danem primeru, ne pomeni spremenjenih okoliščin. Očetov osebni dohodek se je povečal za 24.500,00 SIT mesečno, materin - tožničin pa za 9.000,00 SIT mesečno.

Na podlagi primerjave višine osebnega dohodka z višino določene preživnine in preživninskimi potrebami toženke, je oceniti, da gre za takšno spremembo, ki vpliva na višino določene preživnine. Oče toženke prejema sedaj občutno višji mesečni dohodek kot mati toženke in zato k preživljanju toženke lahko prispeva več, kot je v času, ko je bila preživnina določena. Pritožba pravilno navaja, da ob sedaj določeni preživnini (27.543,00 SIT mesečno), v primerjavi z ugotovljenimi preživninskimi potrebami toženke (30.000,00 SIT mesečno), breme preživljanja toženke med starša ni enakomerno porazdeljeno. Enakomerna porazdelitev preživninskega bremena med preživninske zavezance pa je eno od izhodišč, ki se upošteva pri določitvi višine preživnine. Vprašanje je tudi, ali je bila valorizacija preživnine pravilna. Ker tožbenih in pritožbenih navedb v tej smeri ni, se pritožbeno sodišče s tem vprašanjem ni ukvarjalo.

Glede na preživninske potrebe toženke in na možnosti staršev, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, je pritožbeno sodišče zaključilo, da je tožbeni zahtevek na znižanje preživnine delno utemeljen. Na podlagi določila 4. točke 373. čl. ZPP je zato pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je določeno preživnino znižalo na 18.000,00 SIT mesečno od 1.4.1999 dalje, v ostalem delu pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v nespremenjenem a izpodbijanem delu.

Odločitev o pravdnih in pritožbenih stroških je odpadla, ker stranki stroškov postopka nista priglasili.