VSK sklep Cp 450/99

Pritožbi nasprotne udeleženke se ugodi, zato se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i in zadeva vrača sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da se nepremično premoženje strank nepravdnega postopka sestoji iz parc.št.

... z.k. telo .., vl.št. ...k.o. ..., II in III, ki je v solasti M.V.

do 1/10-tine in L.M. do 9/10-tin; parc.št...., ... z.k. telo..5, vl.št. ....k.o. ..., ki je v solasti R.M., M.V.,L.M. in G.B, vsake do 1/10-tine in E.C. do 6/10-tin; parc.št...z.k. telo .. vl.št. ...k.o.

.. ki je v solasti vseh nepravdnih strank, vsake do 2/10-tin; parc.št. ..., ...,... z.k. telo ... vl.št. ....k.o. , ki je v solasti vseh nepravdnih strank, vsake do 2/10-tin; parc.št. ...in ... z.k.

telo ..., vl.št. .... k.o. I.. ki je v solasti vseh nepravdnih strank, vsake do 2/10-tin; parc.št....., z.k. tel.. 6, vl.št. ...k.o.

..., ki je v solasti nepravdnih strank in sicer R.M. M.V, L.M. in G.B. vsake do 1/10-tine ter E.C. do 6/10-tin. Te nepremičnine je v naravi razdružilo tako, da prejmejo v izključno last in posest M.V.

parc.št. ....., D.R. parc.št. ..., E.C. parc.št. ....,..., in ...

G.B. parc.št. ....in ... ter L.M. parc.št. ..., ... in ... Po pravnomočnosti tega sklepa lahko vsaka stranka predlaga vpis spremembe lastništva v zemljiški knjigi v skladu s tem sklepom. Glede stroškov postopka pa je sodišče odločilo, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške.

Zoper ta sklep se je pritožila nasprotna udeleženka M.V. po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da sodišče pri odločanju ni imelo popolnih podatkov o obsegu celotne solastnine, ki je predmet razdružitve. Predlagateljice so brez soglasja nasprotne udeleženke spreminjale površine in oblike parcel, ki so v solasti, da bi nasprotno udeleženko prikrajšali na deležu, ki bi ji šel na stavbnem zemljišču. Nasprotna udeleženka zahteva, da se vzpostavi takšno stanje kot je bilo, kajti šele nato bo možna pravična delitev solastnine. Takšna kot je sedaj je nasprotni udeleženki vsiljena z nezakonitim postopanjem geometra. Prav tako je nasprotna udeleženka zahtevala, da sodišče počaka z odločitvijo do vzpostavitve prvotnega katastrskega stanja spornih parcel 155 in 1078 ter ostalih ter nato odloči o razdružitvi.

Pritožba je utemeljena.

Pri izdaji izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP, ker sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih in se ga ne da preizkusiti. Samo naštevanje listin, ki jih je sodišče vpogledalo, ne da bi te ocenilo, pa ne pove ničesar, še manj pa slicevanje na 122. čl. ZNP, če sodišče v skladu s temi zakonskimi določili sploh ni odločalo. Že zaradi teh kršitev je pritožbeno sodišče moralo izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje prvenstveno pazi, da ne bo v nadaljevanju tega postopka zagrešilo kakršnihkoli kršitev postopka, da bo sklep, ki ga izda tudi primerno obrazložilo tako, da bo mogoč preizkus razlogov. Predvsem pa mora najprej ugotoviti katero premoženje strank nepravdnega postopka je predmet delitve. Če je bilo premoženje pravdnih strank že deljeno, potem ne more biti več predmet te delitve, enako tudi ne tisto premoženje, ki je bilo s poravnavo med strankama razdeljeno. Gre lahko za izvršitev poravnave, ki pa ni predmet nepravdnega postopka ampak predmet izvršilnega postopka. Šele takrat, ko bo jasno katere nepremičnine so predmet delitve in o katerih ni spora, saj v pritožbi nasprotna udeleženka omenja spornost določenih parcel, pa bo potrebno te razdeliti ob uporabi določb 118 in naslednjih ZNP.