VSM sklep Cp 1363/97

Pritožbi tretjetožnice E. P. se ugodi, izpodbijani sklep se glede odločitve o tožbi te tožnice ter v izreku o pravdnih stroških razveljavi ter vrne zadevo v tem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek.
Pritožbe tožnikov od 1-2 in 4-6 se kot neutemeljene zavrnejo in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, nerazveljavljenem delu glede odločitve o tožbi teh tožnikov potrdi.
Odločanje o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se tožba tožeče stranke (od 1 do 6) kot nedovoljena zavrže ter naložilo tožeči stranki povrnitev na 60.339,00 SIT odmerjenih pravdnih stroškov toženi stranki. Svojo odločitev je oprlo na ugotovitev, da je imela tožeča stranka vse pogoje po členu 228 Zakona o izvršilnem postopku - ZIP vložiti izvršilni predlog na vrnitev nepremičnine, ki je predmet obravnavane motitvene zadeve v posest, na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočnega sklepa na podlagi pripoznave naslovnega sodišča opr.št. P 869/94, z dne 16.2.1995. Proti takemu sklepu so se pravočasno po svoji pooblaščenki pritožili vsi tožniki (od 1 do 6) s skupno pritožbo. Uveljavljajo vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 353. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 381 istega zakona. Predlagajo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Povdarjajo, da pogoji za uporabo člena 228 ZIP v danem primeru niso bili izpolnjeni, saj sicer predlagana izvršba na podlagi izvršilnega naslova pod opr.št. P 869/94 še ni bila opravljena, niti ni dolžnik svoje obveznosti po tem naslovu prostovoljno izpolnil. Navajajo, da napadeni sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih za sprejeto odločitev, tretjetožnica pa opozarja, da sama v zadevi opr.št. P 869/94 ni nastopala kot tožeča stranka.

Le pritožba tretjetožnice je utemeljena.

Ob preizkusu zadeve v obsegu pritožbenega razloga absolutne bistvene kršitve procesnih določb in po uradni dolžnosti (člen 365/II ZPP v zvezi s členom 381. ZPP) se pokaže, da tovrstni pritožbeni razlog ni utemeljen. Napadeni sklep ima razloge o odločilnih dejstvih. Le-ti predstavljajo ugotovitev prvega sodišča, da so v dani zadevi izpolnjeni pogoji za uporabo člena 228 ZIP in kar pomeni, da tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev predmetne tožbe. Obstoj pravnega interesa v pravdi spada med absolutne procesne predpostavke glede na sporni predmet, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti.

Pravni interes za sodno varstvo materialne pravice je izrecno predpisan pri ugotovitveni tožbi (člen 187/II ZPP), ki pa mora biti podan tudi pri vseh drugih oblikah tožbe. Ob napadeni dejanski podlagi prvega sodišča je tedaj le-to imelo pravno podlago za sprejeto odločitev v analogni uporabi določila člena 288/II ZPP.

Pritožbeni preizkus zadeve v okviru preostalih pritožbenih razlogov pa pokaže sledeče: Tožeča stranka v pritožbi ne napada ugotovitve prvega sodišča v izpodbijanem sklepu, da se uveljavljano motenje v obravnavani zadevi v bistvu ne razlikuje od prejšnjega motenja, pravnomočno ugotovljenega s sklepom na podlagi pripoznave opr.št. P 869/94, z dne 16.2.1995, in jih sprejema tudi pritožbeno sodišče. Pravilna so tudi nadaljnja izvajanja sodišča prve stopnje, da so za obravnavano motenje izpolnjeni vsi pogoji po členu 228 ZIP v cilju zagotovitve varstva posesti tožnikov od 1 do 2 in 4 do 6 sporne nepremičnine. Kot odločilna pogoja za uporabo navedenega določila ZIP je zakonodajalec predvidel, in sicer (prvi) pravočasno uveljavljanje izvršbe na podlagi obstoječega izvršilnega naslova (člen 444 ZPP), pri čemer glede na jasni namen določila člena 228/I ZIP (izognitev ponovnemu vodenju pravdnega postopka iz vidika ekonomičnosti), ne more imeti nobene teže morebitna okoliščina, da ta izvršba še ni opravljena ter (drugi), da se ponovno motenje posesti v bistvu ni razlikovalo od prejšnjega motenja. Ob že ugotovljenem, da drugi navedeni pogoj obstaja, je prvo sodišče tudi pravilno ugotovilo obstoj prvonavedenega potrebnega pogoja za možno uporabo določila člena 228/I ZIP - da je tožeča stranka (pravilno tožniki od 1 do 2 in 4 do 6) vložila predlog za izvršbo ko je izvršilni sklep že pravnomočno izdan v zadevi opr.št. I 284/95. Tako imajo navedeni tožniki možnost vložiti za obravnavano motenje izvršbo po členu 228/I ZIP v rokih iz drugega odstavka istega člena ZIP v zvezi z desetletnim zastaralnim rokom iz prvega odstavka 379. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Te možnosti pa nima tretjetožnica E. P., saj v navedenem izvršilnem naslovu (sklep na podlagi pripoznave opr.št. P 869/94) ne nastopa kot tožeča stranka, kar je prvo sodišče očitno spregledalo.

Ob ugotovljenem se pokaže, da je prvo sodišče materialnopravno pravilno presodilo o zadevi za tožnike od 1 do 2 in od 4 do 6, zato je bilo pritožbo glede navedenih tožnikov kot neutemeljeno zavrniti (člen 380 točka 2 ZPP).

Zmotno ugotovljeno dejansko stanje za tretjetožnico je imelo za posledico napačno uporabo materialnega prava v napadeni prvostopni odločitvi za tretjetožnico Emo Pozvek, zato je bilo ugoditi njeni pritožbi (člen 380 točka 3 ZPP). V tem obsegu bo prvo sodišče v novem postopku o tožbenem zahtevku navedene tožnice meritorno odločilo.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilih tretjega odstavka 166. člena v zvezi s 381. členom istega zakona.