VSC Sklep Cp 695/97

Pritožba tožene stranke se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.
Sodišče je ugodilo zahtevku za varstvo posesti in sicer je prepovedalo bodoče posestne posege pri izvajanju služnostne pravice, ki poteka preko parcel xxx in xxx k.o. xxx.
Proti takšnemu sklepu se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi zatrjuje, da na parceli tožene stranke ni mogoče parkirati več kot dve vozili. Tožena stranka je vedno takoj umaknila vozilo iz služnostne poti, kadar je pot rabil tožnik. Opisano parkiranje ne predstavlja motenja posesti. V konkretnem primeru ne gre za zemljiško služnost, ampak za osebno služnost v korist tožnika in ožjih sorodnikov. Tretje osebe ne smejo uporabljati poti, čeprav pomagajo tožniku pri večjih delih. Sodišče je nedopustno razširilo meje uporabe služnosti. Predlaga razveljavitev ali zavrnitev zahtevka.
Pritožba ni utemeljena.
V posestni pravdi se obravnavata samo dve odločilni dejstvi in sicer zadnja posest in motenje (čl. 78 ZTLR).
V konkretnem primeru tožena stranka niti ni izpodbijala zadnje posesti služnostne pravice in samega motenja v dejanskem smislu.
Tožena stranka je smiselno izpodbijala obstoj pravnega interesa za posestno varstvo, češ da je že prej vedno odstranila parkiran avto na služnostni poti. Tožena stranka je ravno s takimi navedbami potrdila pravni interes, saj je torej šlo za večkratno motenje s parkiranimi vozili, to pa ravno opravičuje zahtevo po varstvu posesti (enkratno slučajno motenje bi bilo lahko vprašljivo).
Sodišče je tudi pravilno ocenilo, da so lahko moteni tudi spolnitveni pomočniki in obiskovalci služnostnega upravičenca (pri osebni in stvarni služnosti), če gre za normalno izpolnjevanje služnosti za uporabo gospodujoče nepremičnine. V konkretnem primeru je šlo ravno za tak primer, saj je sodišče ugotovilo, da so bili moteni tudi obiskovalci tožeče stranke, ki so pomagali pobirati pridelke.
Vse druge pritožbene navedbe se ne nanašajo na to pravdno zadevo, saj naprimer v motenjskih pravdah ni mogoče razpravljati o tem, ali je tožena stranka lahko parkirala avtomobile na svojem zemljišču ali ne.
Glede na neuspeh pritožbe tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

Pritožba tožene stranke se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

Sodišče je ugodilo zahtevku za varstvo posesti in sicer je prepovedalo bodoče posestne posege pri izvajanju služnostne pravice, ki poteka preko parcel xxx in xxx k.o. xxx.

Proti takšnemu sklepu se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi zatrjuje, da na parceli tožene stranke ni mogoče parkirati več kot dve vozili. Tožena stranka je vedno takoj umaknila vozilo iz služnostne poti, kadar je pot rabil tožnik. Opisano parkiranje ne predstavlja motenja posesti. V konkretnem primeru ne gre za zemljiško služnost, ampak za osebno služnost v korist tožnika in ožjih sorodnikov. Tretje osebe ne smejo uporabljati poti, čeprav pomagajo tožniku pri večjih delih. Sodišče je nedopustno razširilo meje uporabe služnosti. Predlaga razveljavitev ali zavrnitev zahtevka.

Pritožba ni utemeljena.

V posestni pravdi se obravnavata samo dve odločilni dejstvi in sicer zadnja posest in motenje (čl. 78 ZTLR).

V konkretnem primeru tožena stranka niti ni izpodbijala zadnje posesti služnostne pravice in samega motenja v dejanskem smislu.

Tožena stranka je smiselno izpodbijala obstoj pravnega interesa za posestno varstvo, češ da je že prej vedno odstranila parkiran avto na služnostni poti. Tožena stranka je ravno s takimi navedbami potrdila pravni interes, saj je torej šlo za večkratno motenje s parkiranimi vozili, to pa ravno opravičuje zahtevo po varstvu posesti (enkratno slučajno motenje bi bilo lahko vprašljivo).

Sodišče je tudi pravilno ocenilo, da so lahko moteni tudi spolnitveni pomočniki in obiskovalci služnostnega upravičenca (pri osebni in stvarni služnosti), če gre za normalno izpolnjevanje služnosti za uporabo gospodujoče nepremičnine. V konkretnem primeru je šlo ravno za tak primer, saj je sodišče ugotovilo, da so bili moteni tudi obiskovalci tožeče stranke, ki so pomagali pobirati pridelke.

Vse druge pritožbene navedbe se ne nanašajo na to pravdno zadevo, saj naprimer v motenjskih pravdah ni mogoče razpravljati o tem, ali je tožena stranka lahko parkirala avtomobile na svojem zemljišču ali ne.

Glede na neuspeh pritožbe tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.