VSM sklep Cpg 449/97

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje opr. štev. I R 16/97-11 z dne 22.4.1997 (tudi sklep o popravi z dne 20.5.1997) spremeni tako, da se glasi: Ugovoru se ugodi in se začasna odredba opr. štev. I R 16/97-2 z dne 3.3.1997 okrajnega sodišča razveljvi in upnikov predlog zavrne.
Upnik trpi svoje stroške postopka.

Dolžnik se je pravočasno pritožil zoper sklep sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo njegov ugovor zoper začasno odredbo, s katero mu je bilo naloženo, da upniku izroči upnikovo zalogo blaga v hladilnici. V pritožbi je navedel, da mu je z začasno odredbo odvzeta zastavna pravica na blagu, ki jo ima po 736. členu ZOR.

Pritožba je utemeljena.

Z ukrepi zavarovanja nudi zakon o izvršilnem postopku možnost, da upnik zavaruje bodočo izvršbo in sicer do takrat, ko bo imel izvršilni naslov. Upnik je v tem primeru predlagal zavarovanje nedenarne terjatve - izročitev vskladiščenega trgovskega blaga.

Zato bi moral po določilih 267. člena ZIP verjetno izkazati terjatev in obstoj nevarnosti za bodočo izvršbo oz. namesto nevarnosti verjeten obstoj nenadomestljive škode.

Iz predlagane začasne odredbe izhaja, da je upnik uveljavil pravico, da odpelje iz dolžnikove hladilnice skladiščeno trgovsko blago.

Sodišče prve stopnje je obrazložilo verjeten obstoj navedene pravice s tem, da je upnik lastnik tega blaga in z njim lahko razpolaga. Ni pa se ukvarjalo z vprašanjem, ali ta - iz lastninske pravice izhajajoča pravica razpolaganja obstoja kljub zakoniti in tudi pogodbeni zastavni pravici skladiščnika - dolžnika na skladiščenem blagu. S tem vprašanjem se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo kljub temu, da je upnik že v predlogu za začasno odredbo navedel, da ni plačal (spornega) računa za hrambo v znesku 1,322.433,40 sit.

Ob ukvarjanju z vsebino terjatve v začasni odredbi in terjatve, za katero mora upnik pridobiti izvršilni naslov, pa bi prvostopno sodišče ugotovilo, da gre za identična zahtevka.

Začasna odredba se ne sme skladati z nobenim verjetno izkazanim zahtevkom - terjatvijo, ne glede na to, ali je zahtevek že uveljavljen s tožbo, ali pa šele bo. Vsebina začasne odredbe ne sme biti takšna, da se z realizacijo konsumira upnikov pravovarstveni interes za vložitev tožbe. V sodni praksi in pravni teoriji je navedeno načelo jasno in sta znani izjemi le v zvezi z motitvenimi tožbami ter preživninskimi oziroma zahtevki za prejemke, ki so osnova za preživljanje - tako tudi zač. odredba po členu 268/I toč. 5 ZIP (glej Ude: Predpisi o izvršilnem postopku str.212; Triva, Belajac, Dika: Sudsko izvršno pravo, str. 393) . V nobenem primeru pa se taka izjema ne dovoli za zavarovanje zahtevkov iz pogodbenih odnosov.

Upnik je verjetno sam ugotovil, da je ob izdani začasni odredbi nesmiselno vložiti tožbo na izročitev blaga in je zato dne 14.4.1997 vložil tožbo z denarnim zahtevkom - plačilom odškodnine. V tej zvezi je še dodati, da začasna odredba z dne 3.3.1997 tudi nima roka za vložitev tožbe, kot to določa 1. odst. 272. člena ZIP. Tako bi moralo sodišče na naroku dne 22.4.1997 ugotoviti, da vložena tožba ne bo pripeljala do izvršilnega naslova, ki bo omogočal izvršbo, ki je zavarovana z začasno odredbo. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo, kot je razvidno iz izreka.

Izrek o stroških, ki jih je priglasil upnik, je pritožbeno sodišče spremenilo skladno s II. odst. 166. in I.odst 154. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP.

Glede naslednje podlage za začasno odredbo - obstoja nevarnosti oziroma nenadomestljive škode pa je le podredno dodati: Termina "nenadomestljiva škoda" ni razumeti kot škodo, ki se po določilih o škodi v zakonu o obligacijskih razmerjih lahko povrne tudi kot odškodnina. Če bi upnik zahteval plačilo odškodnine (kar je z vložitvijo tožbe tudi storil) - bi moral za to zavarovanje odškodninskega zahtevka predlagati začasno odredbo iz 265. člena ZIP.

Zakonodajalec je v 2. odst. 267. člena ZIP zavaroval tiste interese oz. škodo, ki se ne morejo izraziti kot odškodnina.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih dolžnik ni priglasil.