VSK sklep Cpg 340/96

Pritožba upnika se kot neutemeljena zavrne in se p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za dodatno izvršilno sredstvo in predmet izvršbe. Menilo je, da sredstva, ki so položena kot varščina za odlog izvršbe ne morejo biti predmet izvršbe.

Zoper ta sklep se je po svojem pooblaščencu upnik pritožil in v pritožbi zatrjuje, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo Zakon o izvršilnem postopku. Trdi, da je odločitev sodišča napačna, ker ne izhaja iz določb Zakona o izvršilnem postopku, kajti v načelu je predmet izvršbe vse dolžnikovo premoženje samo tisto ne, ki je po zakonu izvzeto iz izvršbe. Dolžnikova denarna sredstva na depozitu pa to niso. Izpodbijani sklep je v logičnem nasprotju z dejstvom, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 28.6.1996 zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe tako, da dolžnikovo premoženje na sodnem depozitu ni več namensko vezano na odlog izvršbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter napadeni sklep spremeni tako, da dovoli predlagano izvršilno sredstvo oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je predlog upnika za dodatno izvršilno sredstvo in predmet izvršbe zavrnilo, kajti sredstva katere dolžnik položi pri sodišču kot varščino za odlog izvršbe ne morejo biti predmet izvršbe, saj so ta sredstva namenjena za poplačilo morebitne škode, ki bi upniku nastala zaradi odloga izvršbe. Pomen varščine je torej zavarovanje upnikovih bodočih eventualnih denarnih terjatev iz naslova povrnitve škode, ki bi upniku nastala z odlogom izvršbe. Na teh sredstvih ima torej upnik zakonsko zastavno pravico kot zavarovanje bodočih eventualnih denarnih terjatev iz naslova povrnitve škode in če ta obveza nastane ima upnik pravico, da se na podlagi sklepa sodišča iz položenih denarnih sredstev poplača do višine svoje terjatve. Nemogoče je torej na ta sredstva seči z izvršbo, ker bi v takšnem primeru bil izničen zakonski pomen varščine v izvršilnem postopku, ki izključno varuje interese strank oziroma v konkretnem primeru interese upnika tekom izvršilnega postopka. To da je sodišče tekom izvršilnega postopka varščino dolžniku vrnilo, ker ni ugodilo njegovemu predlogu za odlog izvršbe pa ne spremeni odločitve, da na varščino ni mogoče seči z izvršbo. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (čl. 380/2 ZPP v zv. s čl. 14 ZIP).