VSL sklep Cpg 1452/95

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 16.8.1995, opr. št. St .... pozvalo predlagateljico, da v roku 8 dni založi predujem za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka (v znesku 250.000,00 SIT). Ker predlagateljica v danem roku predujma ni založila, je sodišče njen predlog (za začetek stečajnega postopka) zavrglo.

Proti takšnemu sklepu se je zaradi bistvene kršitve določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožila predlagateljica (po pooblaščenki). Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Rok za založitev predujma za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka je potekel v četrtek, dne 7.9.1995 (sklep sodišča prve stopnje z dne 16.8.1995 je bil namreč predlagateljici vročen po pooblaščenki dne 30.8.1995). Ker je rok iz 1. odstavka 93. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) potekel brezuspešno, je sodišče prve stopnje pravilno (v skladu z 2. odstavkom 93. člena ZPPSL) zavrglo predlog za uvedbo (skrajšanega) stečajnega postopka.

Predlagateljica je sicer predlagala podaljšanje danega (8-dnevnega) roka za založitev predujma, vendar je prošnjo za podaljšanje roka (za 60 dni) vložila šele dne 12.9.1995, kar je že po poteku danega roka.

Zato sodišče prve stopnje njenega predloga pravilno (v skladu s 15. členom ZPPSL in 3. odstavkom 111. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)) ni upoštevalo. Pri tem sodišče prve stopnje o predlogu z dne 12.9.1995 sicer ni odločilo s sklepom, vendar navedena kršitev (opustitev) po oceni drugostopnega sodišča ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe. Podaljšanje roka je (kot že navedeno) bilo predlagano prepozno - po izteku danega (8-dnevnega) roka za založitev predujma za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka po 1. odstavku 174. člena ZPPSL.

ZPPSL sicer dopušča možnost, da se postopek nadaljuje, četudi predujem ni plačan (sodišče lahko namreč za stroške založi proračunska sredstva). Vendar pa v konkretnem primeru ni zaslediti kakšnega splošnega interesa (da se nad predlagateljico opravi stečaj kot oblika njenega prenehanja in kot način dokončne ureditve njenih pravnih razmerij), ki bi opravičeval takšno postopanje sodišča. V primeru nedokapitalizacije (iz navedb predlagateljice v predlogu z dne 26.7.1995 izhaja, da ni bila dokapitalizirana) se namreč kot splošen interes kvečjemu kaže likvidacija po določbah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in izbris iz registra (1. odstavek 583. člena ZGD). Predlagateljica pa tudi ni izkazala kakšnega drugega interesa (da nima sredstev, niti premoženja za pokritje stroškov do začetka stečajnega postopka). Sicer pa gre pri opisani možnosti za pravico, ne pa za dolžnost na strani sodišča.

Tako je sodišče druge stopnje na podlagi 15. člena ZPPSL v zvezi z 2. točko 380. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.