VSL sklep II Cp 1423/94

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razdelilo skupno premoženje, ki sta ga v času trajanja zakonske zveze pridobila udeleženca tako, da je postal predlagatelj izključni lastnik: kuhinje Gorenje G 174 z elementi in delovnim pultom, vgradnega hladilnika Gorenje, vgradne hladilne skrinje Gorenje, pralnega stroja Candy, kuhinjske garniture orodja za hišna opravila in friteze; nasprotna udeleženka pa: pohištva spalnice z garderobno omaro, vgradnega številnika Gorenje, multipraktika, stroja za mletje mesa, avta Jugo 45 letnik 1985, šotora za štiri osebe z baldahinom, električnega noža za rezanje, 2 prešitih odej, 2 vzglavnikov in sesalca Iskra kompakt.

Poleg tega je nasprotni predlagateljici naložilo, da mora izročiti predlagatelju vse njegove stvari in da mu mora povrniti 10.075,00 tolarjev stroškov postopka.

Proti temu sklepu se je zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zaradi kršitve zakona pritožila nasprotna udeleženka. Navaja, da je sodišče sledilo predlagateljevemu predlogu, čeprav se ona med postopkom z njim ni strinjala. Ponavlja, da je večino nepremičnin pridobila že pred sklenitvijo zakonske zveze, k tistim premičninam, ki so bile pridobljene v zakonu, pa je prispevala v razmerju 1/3 v njeno korist. Zato meni, da bi moralo sodišče prekiniti pravdni postopek in predlagatelja napotiti na pravdo. Glede na to predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je razdelilo premoženje udeležencev, čeprav za to niso podani pogoji iz 118. člena Zakona o nepravdnem postopku, po katerem sodišče odloči le, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti deležev. V danem primeru ta pogoj ni izpolnjen, ker je nasprotna udeleženka takoj ugovarjala, da sta sporna obseg premoženja, ki naj se razdeli; in deleža udeležencev na tem premoženju. Zato pritožba utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče ravnati po določilu tretjega odstavka 118. člena Zakona o nepravdnem postopku in prekiniti postopek ter enega od udeležencev napotiti na pravdo. To je dne 16.9.1991 sicer storilo, toda ker sklepa ni usrezno obrazložilo, ga je po pritožbi predlagatelja sodišče druge stopnje razveljavilo.

V ponovljenem postopku naj se torej sodišče prve stopnje prepriča, ali je še vedno sporen obseg premoženja in deleža bivših zakoncev. Če je, naj ravna po 9. in 118. členu Zakona o nepravdnem postopku, prekine postopek in napoti enega od udeležencev, da v določenem roku sproži pravdni postopek za rešitev spornih dejstev. Svojo odločitev naj opre na določilo drugega odstavka 9. člena Zakona o nepravdnem postopku in na ustrezna določila Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in naj sklep ustrezno obrazloži.

Ker je torej sodišče prve stopnje napačno uporabilo predpise, zaradi česar je pomanjkljivo ugotovilo dejansko stanje, je sodišče druge stopnje po določilu 2. točke 380. člena Zakona o pravdnem postopku ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijani sklep. Sodišče prve stopnje naj razpiše narok ter natančno ugotovi vsa sporna dejstva in razloge, ki so pomembni za odločitev o tem, koga je treba napotiti na pravdo.

Določila Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ št. 4/77 do 27/90 in RS št. 55/92) so uporabljena po pooblastilu iz 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86). Določila navedenih zakonov in Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS št. 14/89 - prečiščeno besedilo in RS 13/94 ter št.

82/94) so uporabljena na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I), v povezavi s prvim členom Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS št. 33/91-I do 45/I/94).