VSL sodba I Cp 1697/93

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna izprazniti poslovni prostor v T. v skupni površini 17 m2 ter ga izpraznjenega vseh oseb in stvari v roku 30 dni izročiti na razpolago tožeči stranki ter ji povrniti pravdne stroške v znesku 4.800,00 SIT v roku 8 dni pod izvršbo.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo prirejenosti postopkov, saj je bila odločitev, ali obstoji pravno razmerje med pravdnima strankama, odvisna od rešitve denacionalizacijskega postopka pred upravnim organom. V času odločanja o zahtevku je upravni organ že izdal odločbo in poslovni prostor, za katerega je tožeča stranka zahtevala izpraznitev, vrnil v last in posest prejšnjemu lastniku. V času pritožbe je ta odločba že pravnomočna in tožeča stranka ni več najemodajalka prostora in tako ni več aktivno legitimirana v tej pravdni zadevi, poleg tega pa taka sodba sedaj ni izvršljiva.

Pritožba ni utemeljena.

Vprašanje legitimacije, aktivne ali pasivne, je materialnopravno, ne pa procesno vprašanje. Če torej pred začetkom teka pravde (litispendence) upnik odstopi terjatev drugemu oz. mu je, kot v obravnavanem primeru, odvzeta na podlagi upravne odločbe, k tožbi ni več aktivno legitimiran in se njegov zahtevek zavrne kot neutemeljen, ker upnik - tožnik ni več subjekt zahtevka. Če pa do odstopa terjatve, oz. odtujitve stvari ali pravice, o kateri teče pravda, pride po nastopu litispendence, torej v teku pravdnega postopka, tožnik - upnik ostane še naprej stranka v pravdi, saj po izrecnem določilu 1. odst. 195. člena Zakona o pravdnem postopku to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča. Upnik je tako kljub spremembi v materialnopravnem razmerju še vedno procesno legitimiran, saj mu navedeni predpis daje pravico voditi pravdo v svojem imenu za tujo materialno pravico. Pravnomočna sodba pa seveda veže tudi osebe, ki so po nastopu litispendence postale nasledniki pravdnih strank v materialnopravnem razmerju. Izpodbijana sodba torej je tudi izvršljiva.

Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, drugostopno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je izpodbijano sodbo potrdilo (čl. 368 ZPP).