VSL sodba Kp 5/94

Pritožba zagovornika obt.M.G. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obtoženec je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka 10.000,00 tolarjev povprečnine.

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja nasilniškega obnašanja po II. in I.

odst. 222. čl. KZ RS. Izreklo mu je pogojno obsodbo in mu v tej določilo kazen 6 mesecev zapora. Ob upoštevanju kazni 6 mesecev zapora določene v pogojni obsodbi, izrečeni z že pravnomočno sodbo, je obdolžencu določilo enotno kazen 11 mesecev zapora s 5-letno preizkusno dobo.

Zoper sodbo se je pritožil obtoženčev zagovornik zaradi kršitve kazenskega zakona. Predlaga spremembo sodbe tako, da se obtoženca oprosti obtožbe.

Pritožba ni utemeljena.

V dejanju, opisanem v izreku izpodbijane sodbe so navedeni vsi znaki kaznivega dejanja nasilniškega obnašanja po II. v zvezi s I. odst.

222čl. KZ RS. Med drugim je opisano, da je bil zaradi ravnanja obtoženca ogrožen mir občanov, in sicer D.D. in V.G. Opisano pa je tudi, da je obtoženec nagnjen k nasilniškemu obnašanju. Zato ni podan v pritožbi uveljavljani razlog kršitve kazenskega zakona. Sodišče prve stopnje pa je tudi, opirajoč se na pravilno oceno izvedenih dokazov, pravilno ugotovilo, da so vsi znaki obtožencu očitanega kaznivega dejanja tudi dokazani. Ogrožanje miru občanov, ki je posebna posledica tega kaznivega dejanja, je podano, če je zaradi ravnanja obdolženca, ki je naperjeno zoper neposrednega oškodovanca, zoper katerega storilec izvaja izvršitvena dejanja tega kaznivega dejanja, ogrožen mir vsaj še enega občana. To pa je lahko tudi sorodnik obdolženca. V obravnavanem primeru pa že iz izreka in obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da so bili ob storitvi dejanja na škodo oškodovanke v stanovanju navzoča D.D. in obtoženčeva hčerka V.G. Sodišče prve stopnje pa pravilno ocenjuje, da je bil zaradi ravnanja obtoženca z D.G. ogrožen mir teh dveh občanov. Tudi po oceni pritožbenega sodišča pa podatki številnih odločb sodnika za prekrške, ki je obdolženca kaznoval zaradi prekrškov zoper javni red in mir, storjenih v zadnjih dveh letih pred storitvijo obravnavanega kaznivega dejanja, kažejo na to, da je obtoženec nagnjen k nasilniškemu obnašanju. Pritožba tako ne more izpodbiti pravilnih dejanskih in pravnih ugotovitev sodišča prve stopnje.

Ker pritožba zaradi kršitve kazenksega zakona, podana v korist obtoženca, obsega tudi pritožbo zoper odločbo o kazenski sankciji, je sodišče druge stopnje preizkusilo izpodbijano sodbo tudi v tem delu.

Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje upoštevalo in pravilno ovrednotilo vse olajševalne in obteževalne okoliščine.

Slednje so bile dovolj upoštevane, saj je obtožencu, ki ni prvič storil kaznivo dejanje, namesto predpisane kazni izreklo le pogojno obsdbo. V tej pa mu je določilo primerno kazen in tudi primerno enotno kazen ter preizkusno dobo. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča bodo z izrečeno kazensko sankcijo doseženi vsi nameni kazenskopravnega varstva, predvsem pri obtožencu, da v bodoče kaznivih dejanj ne bo več ponavljal, saj bo sicer uveden postopek za preklic pogojne obsodbe.

Glede na povedano je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdilo.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih I. odst.

98čl. in 101. čl. ZKP, povprečnina pa je odmerjena v skladu s trajanjem in zamotanostjo pritožbenega dela kazenskega postopka, ob upoštevanju obtoženčevih premoženjskih razmer.