VSL sodba Kp 1173/93

Pritožba matere obt. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obtoženec je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka 5.000,00 tolarjev povprečnine.

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja tatvine po I. odst. 165. člena KZ RS.

Izreklo mu je pogojno obsodbo in mu v tej določilo kazen dva meseca zapora z dveletno preizkusno dobo.

Zoper sodbo se je pritožila obtoženčeva mati, ki navaja, da je sodba nepravična in predlaga, da jo sodišče druge stopnje razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Neurejeni premoženjski in drugi odnosi med obtoženčevo materjo in obtoženčevim očetom na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe ne morejo vplivati. Sodišče prve stopnje je v zakonitem postopku dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, pravilno je uporabilo kazenski zakon in obtožencu tudi izreklo primerno kazensko sankcijo.

Vse olajševalne okoliščine je upoštevalo, saj je obtožencu izreklo najmilejšo sankcijo, ki jo je mogoče izreči storilcu obravnavanega kaznivega dejanja. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdilo.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih I. odst.

98in 101. členu ZKP. Povprečnina je odmerjena v skladu s trajanjem in zamotanostjo pritožbenega dela kazenskega postopka ob upoštevanju obtoženčevih premoženjskih razmer.