VSK sklep Cpg 86/2008

Pritožbi dolžnika se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih (2., 3., 4. in 5. odstavek izreka) r a z v e l j a v i ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo: 1. da se postopek, ki je bil prekinjen dne 9.10.2007 do odločitve glede predloga za začetek postopka prisilne poravnave nadaljuje; 2. da se nad dolžnikom Z. s.p., začne stečajni postopek; 3. da se za stečajno upraviteljico določi M.B.; 4. da se poleg dolžnikove firme dodata besedici "v stečaju"; in 5. da se sklep po uradni dolžnosti vpiše v register samostojnih podjetnikov pri AJPES-u.

Zoper ta sklep se je po svoji pooblaščenki, iz vseh pritožbenih razlogov, pritožil dolžnik in predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi opozarja, da je v času prisilne poravnave pritožnik izvajal aktivnosti za ponovno opravljanje dejavnosti in poplačilo dolga. Postopek prisilne poravnave je sodišče ustavilo iz formalnih razlogov. Med narokom, ki je bil opravljen v tej zadevi dne 9.10.2007 in odločitvijo o začetku stečajnega postopka je preteklo štiri mesece in trinajst dni in med tem času se je plačilna sposobnost dolžnika, na katero se je upnik skliceval v svojem predlogu, močno spremenila. O tem je bilo sodišče obveščeno tudi preko postopka prisilne poravnave. Podatke oz. informacije o dolžniku, ki jih je sodišče pridobilo v postopku prisilne poravnave, je v sklepu o začetku stečajnega postopka upoštevalo samo toliko, kolikor je z njimi utemeljevalo dejstva v škodo dolžnika, ni pa jih vsestransko pretehtalo tudi v smeri, ko so podatki kazali v prid dolžniku. Sodišče bi moralo opraviti nov narok in oceniti, ali so podani pogoji za začetek stečajnega postopka, saj 2. odst. 97. čl. ZPPSL določa, da izda stečajni senat sklep na naroku, ali najpozneje v treh dneh po njem. Dejstvo je, da ima dolžnik odprt račun pri V. d.d., na katerem ima 20.000 EUR, pred tem pa je svoj dolg do predlagatelja zmanjšal na zgolj 3000,08 EUR. Očitno je torej, da ima dolžnik zadosti sredstev tudi za popolno poravnavo tega preostanka dolga, ki bi ga poravnal, če ne bi bilo blokade računa. Iz potrdila DURS pa je tudi razvidno, da je dolžnik poravnal vse obveznosti iz naslova davkov in prispevkov. Dolg, ki zaradi blokade računa še obstaja, je izključno dolg iz naslova DDV, iz česar tudi izhaja, da v obravnavanem primeru obstaja le še en upnik. Nenazadnje pa bi moralo sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka ugotoviti tudi osebno premoženje dolžnika in njegova osebna sredstva.

Pritožba dolžnika je utemeljena.

Po določilih 1. odst. 97. čl. Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji (ZPPSL) razpiše predsednik stečajnega senata narok za obravnavo ali so podani pogoji za začetek stečajnega postopka po tem, ko zbere podatke iz 3. odst. 92. čl. ZPPSL, potrebne za oceno, ali je podan stečajni razlog. Na tem naroku pa se ugotavljajo pravno pomembna dejstva in presodi, ali je podan stečajni razlog ter izvajajo potrebni dokazi. Najpozneje v treh dneh po naroku pa izda stečajni senat sklep, s katerim začne stečajni postopek nad dolžnikom, ali s katerim zavrne predlog za začetek stečajnega postopka (2. odst. 97. čl. ZPPSL). Rok iz 2. odst. 97. čl. ZPPSL je sicer instrukcijski rok in praviloma zaradi kršitve tega roka ne more priti do negativnih posledic. V obravnavanem primeru pa gre po ugotovitvah pritožbenega sodišča za situacijo, ki sicer odstopa od običajnih.

Po zaključku naroka za obravnavo, ali so podani pogoji za začetek stečajnega postopka dne 9.10.2007 je namreč sodišče prve stopnje sprejelo sklep, da se ta stečajni postopek prekine do odločitve o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave. S sklepom z dne 15.11.2007 opr. št. St 1 pa je tudi začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom. Zakaj je bil postopek prisilne poravnave ustavljen, iz spisovnih podatkov ni razvidno. S sklepom z dne 22.2.2008 opr. št. St 2 pa je sodišče prve stopnje nad dolžnikom začelo stečajni postopek.

To pa pomeni, da res drži pritožnikova trditev, da je med narokom in odločitvijo o začetku stečajnega postopka preteklo štiri mesece in trinajst dni. Ob takem stanju ter glede na določilo 1. odst. 97. čl. ZPPSL, pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča pritožnik utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje pred odločitvijo o začetku stečajnega postopka pribaviti in pri svoji odločitvi upoštevati tudi podatke oz. informacije o dolžniku, ki jih je pridobilo v postopku prisilne poravnave, saj je povsem logično, da tudi ti podatki nedvomno vplivajo na oceno, ali je podan stečajni razlog pri dolžniku, zaradi česar imajo naravo podatkov iz 3.odst. 92.čl. ZPPSL. To pa pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje pred svojo odločitvijo ponovno razpisati narok za obravnavo, ali so podani pogoji za začetek stečajnega postopka, na njem obravnavati tudi podatke, pridobljene v postopku prisilne poravnave ter ob upoštevanju tudi teh podatkov oceniti, ali so podani pogoji za začetek stečajnega postopka. Ker sodišče ni ravnalo tako, je tudi po mnenju pritožbenega sodišča zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve (1. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL). Zato je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi dolžnika ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.