VSL sodba I Cpg 791/2007

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 1., 2., 4. in 5. točki izreka spremeni spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:
"Ugotovi se, da pravno dejanje tožeče stranke storjeno v korist tožene stranke - sklenitev medsebojne kompenzacije dne 31.5.2005 za znesek 4.808,14 EUR (1.152.222,00 SIT), izvršene preko banke dne 10.6.2005, s čimer je tožena stranka prišla do poplačila svoje terjatve do tožeče stranke v višini 4.808,14 EUR (1.152.222,00 SIT), nima pravnega učinka nasproti stečajni masi tožeče stranke.
Tožena stranka je dolžna v stečajno maso tožeče stranke plačati 4.808,14 EUR (1.152.222,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.12.2005 do plačila."
Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 1.138,79 EUR in pritožbene stroške v višini 423,62 EUR, vse v roku 15 dni, po poteku tega roka pa v primeru zamude še zakonske zamudne obresti.

Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje v 1. in 2. točki izreka ugodilo tožbenemu zahtevku, delno pa ga je v 3. točki izreka zavrnilo za 1.713,01 EUR s pp; zavrnilo je tudi pobotni ugovor tožene stranke (4. točka izreka) ter toženi stranki naložilo v plačilo 582,28 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke (5. točka izreka).

Zoper del sodbe, v katerem ni uspela, se je pravočasno pritožila tožena stranka iz "vseh" pritožbenih razlogov s predlogom pritožbenemu sodišču, da ji ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne in tožečo stranko obsodi na plačilo vseh stroškov tožene stranke, oziroma podrejeno, tako da jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Tožeča stranka, ki je pritožbo prejela 20.8.2007, nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijanega dela sodbe iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava, na katerega pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), ugotovilo, da iz dejstev, ki jih je tožeča stranka zatrjevala v tožbi in jih je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, ne izhaja pravna posledica, ki jo uveljavlja z denarnim zahtevkom, česar pa sodišče prve stopnje ni pravilno upoštevalo. S tem, ko je tožeča stranka zatrjevala, da je izpodbijano pobotanje terjatev samo drugi del transakcije, sklenjene zato, da bi dolžnik poplačal svojo denarno terjatev toženi stranki z izročitvijo blaga, bi glede na drugi odstavek 130. člena ZPPSL po splošnih pravilih o vračanju neupravičeno pridobljenega (1. odstavek 190. člena OZ), posledično imela po zakonu tožena stranka dolžnost vrnitve prejetega blaga. Le če to glede na okoliščine primera ni mogoče, lahko tožeča stranka zahteva nadomestitev vrednosti dosežene koristi. Tožeča stranka zahtevka za plačilo denarnega zneska ni utemeljevala na dejstvu, da zahtevek za vrnitev izročenega blaga ni več mogoč. Če pa tožeča stranka zahteva drugačno izpolnitev od tiste, ki jo določa zakon v primeru izpodbijanja pravnih dejanj, je takšna tožba po stališču pritožbenega sodišča nesklepčna. Nesklepčna tožba ne narekuje postopanja po 108. členu ZPP, saj je razumljiva, sposobna obravnavanja ter vsebuje vsa pravno odločilna dejstva za odločitev.

Zato je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno ugotovilo, zmotno pa je uporabilo materialno pravo (4. točka 358. člena ZPP). Taka kršitev pa narekuje spremembo sodbe sodišča prve stopnje, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.

Izrek o stroških postopka temelji na določbi 2. odstavka 165. člena ZPP. Ker tožeča stranka v pravdi ni uspela, mora toženi stranki povrniti pravdne in pritožbene stroške (1. odstavek 154. člena ZPP), ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu s 155. členom ZPP po specificiranem stroškovniku in sicer pravdne stroške v višini 1.138,79 EUR (enako odmeri, ki jo je opravilo že sodišče prve stopnje) ter za sestavo pritožbe 500 točk po OT, za admistrativne stroške 10 točk po OT, oboje povečano za 20% DDV (280,90 EUR) in za takso za pritožbo 142,72 EUR, skupaj 423,62 EUR.