VSK sklep II Cp 790/2006

Pritožbi upnice se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Pritožbeni stroški upnice so del nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče štelo, da je predlog za izvršbo umaknjen , ker iz spisov opr. št. I 1 (predmetna zadeva) in opr. št. I 2 (izvršilna zadeva, v kateri je upnica ista, dolžnik pa ne) ni razvidno, da bi upnica plačala sodno takso, kot ji je bilo naloženo s sklepom sodišča z dne 30.11.2005.

Zoper navedeni sklep se pritožuje upnica iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, naj pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi ter ji prizna tudi stroške pritožbenega postopka. Pritožba navaja, da je upnica v navedenem postopku naredila vse, kar je bilo potrebno, sodno takso pa je plačala kar trikrat. Svojemu predlogu za izvršbo z dne 07.06.2005 je priložila tudi potrdilo o plačani sodni taksi. S sklepom z dne 30.11.2005 jo je sodišče pozvalo, naj v roku 60 dni dostavi štiri izvode popravljenega predloga za izvršbo, kar je tudi storila, še pred tem pa je odšla do strokovnega sodelavca, ki ji je povedal, da mora plačati sodno takso. To je upnico sicer presenetilo, saj je takso že plačala, v izogib težavam pa ji je pooblaščenka svetovala, naj sodno takso vendarle še enkrat plača, zato je upnica plačala sodno takso in opomin v vrednosti 19.950,00 SIT. V sklepu z dne 30.11.2005 ni bilo nikjer navedeno, da mora upnica plačati sodno takso za predlog za izvršbo, torej upnici pravni pouk ni bil dan, zato ne more trpeti škode. Ko je pooblaščenka upnice prejela izpodbijani sklep, je bila ponovno presenečena nad odločitvijo sodišča, zato je upnica odšla do izvršilnega oddelka, kjer ji je delavka sodišča povedala, da iz računalniških podatkov izhaja, da je bila taksa že zdavnaj plačana. Po nasvetu svoje pooblaščenke je upnica kljub vsemu ponovno plačala sodno takso, tokrat pa v znesku okroglih 20.000,00 SIT.

Pritožba je utemeljena.

V predmetni izvršilni zadevi gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in sicer pravnomočne zamudne sodbe Delovnega sodišča v K. z dne 07.09.2000, ki je razsodilo, da je tožena stranka (sedaj dolžnik) dolžna plačati tožeči stranki (pravnemu predniku upnice) določene zneske iz naslova plače in nadomestila plače ter regresa za prehrano in potne stroške. Iz navedenega izhaja, da gre torej v predmetni zadevi za izvršitev odločbe delovnega sodišča v sporu delavca iz delovnega razmerja, zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da v skladu z 2. točko 2. člena Zakona o sodnih taksah, taksna obveznost za upnico sploh ni nastala. To je očitno ugotovilo tudi samo sodišče prve stopnje, saj se na prvem predlogu za izvršbo z dne 07.06.2005 na list. št. 4 nahaja pripis (po vsej verjetnosti referenta), da gre za delovni spor in da takse ni. Pritožbeno sodišče na podlagi vsega navedenega zaključuje, da je sodišče prve stopnje brez pravne podlage zahtevalo od upnice, da predlog za izvršbo dopolni tako, da predloži dokazilo o plačilu sodne takse za predlog in sklep o izvršbi, prav tako neupravičeno pa je izdalo tudi izpodbijani sklep, saj je ugotovitev, da upnica ni predložila dokazila o plačilu sodne takse, protispisna. Pritožba sicer tega dejstva, da za upnico taksna obveznost sploh ni nastala, ne navaja, vendar gre v predmetni zadevi za vprašanje materialnega prava, na katerega pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Drugih kršitev določb postopka, na katere je dolžno pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti po 2. odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršilnem postopku (ZIZ), pritožbeno sodišče ni zasledilo, zato je na podlagi zgoraj obrazloženih ugotovitev zaključilo, da je izpodbijani sklep nezakonit, pritožbi upnice ugodilo, sklep razveljavilo in vrnilo zadevo prvostopenjskemu sodišču v nadaljnji postopek po 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožbeni stroški upnice so del nadaljnjih stroškov postopka (3. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).