VSC sklep Cp 1193/99

Pritožba dolžnice se z a v r n e kot neutemeljena in se p o t r d i sklep sodišča prve stopnje. Dolžnica sama trpi svoje pritožbene stroške.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo ugovor dolžnice proti izvršilnemu sklepu. Proti takšnemu sklepu se je pritožila dolžnica in v pritožbi navaja, da bi plačala terjatev, če bi upnik plačeval preživnino za sina. Preživnina je bila določena z dogovorom z dne 20.11.1991 in glede na valorizacijo C. za socialno delo, danes znaša 24.876,10 SIT. Zaradi neplačevanja preživnine je morala dolžnica zalagati svoj denar namesto upnika. Zato je verzijski zahtevek dolžnice utemeljen. Sodišče bi moralo vročiti odgovor na ugovor, da bi lahko dolžnica predložila še potrebne dokaze. Dolžnica je upniku sporočila višino verzijskega zahtevka, vendar se upnik spreneveda. Zaostala preživnina zdaj znaša 1,050.225,30 SIT in zato predlaga pobotanje tega zneska. Pritožba ni utemeljena. Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da ni podan noben utemeljen ugovorni razlog. Pravilna je ugotovitev, da se v izvršbi lahko pobota le terjatev, ki je ugotovljena s pravnomočno odločbo, ali s sodno poravnavo. Dolžnica za svoj zatrjevani verzijski zahtevek ni predložila pravnomočne odločbe ali sodne poravnave. Dolžnica pa je tudi spregledala, da preživninska terjatev pripada sinu obeh strank, sin pa ni stranka v tem izvršilnem postopku, ker sta stranki upnik in dolžnica. Dolžnica tudi ni dokazala, da je preživninska terjatev sina prešla nanjo npr. z veljavno cesijo, ali na drugi pravni podlagi. Dolžnica bo pač lahko verzijski zahtevek uveljavljala v pravdi, sin pa bo lahko predlagal izvršbo svoje preživninske terjatve. Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da so podani vsi pogoji za izvršbo na osnovi izvršljive sodne poravnave.