VSK sklep II Cpg 284/2001

Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za izvršbo, ker je ugotovilo, da upnik ni dopolnil predloga za izvršbo tako, kot mu je bilo naloženo in ni predložil verodostojne listine ter ga ni popravil skladno z določili, ki veljajo za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Proti navedenemu sklepu je upnik vložil pritožbo in predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi opozarja, da je po ustavitvi izvršbe na premičnine dolžnice predlagal dodatno izvršilno sredstvo, in sicer rubež 2/3 plače, vendar ga je v zvezi s tem predlogom sodišče prve stopnje pozvalo, da je potrebno vložiti nov predlog za izvršbo, kar je dne 4.6.2001 tudi storil, in sicer na podlagi pravnomočnega izvršilnega sklepa II Ig 389/94 z dne 19.10.1994. Ni mogoče soglašati s stališčem sodišča, češ da bi moral za uspešno izvedbo izvršbe predlog za izvršbo vložiti na podlagi verodostojne listine, ker da naj bi bil z ustavitvijo izvršbe razveljavljen tudi sklep o izvršbi, saj to iz sklepa z dne 15.5.2001 ni razvidno, poleg tega pa tudi 2. odst. 76. čl. ZIZ, ki določa ustavitev izvršbe, ne omenja razveljavitev sklepa o izvršbi, kot to trdi sodišče, ampak le razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj, kar pa sklep o izvršbi ni. Pritožba upnika je utemeljena. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 17. čl. določa izvršilne naslove, med katerimi je tudi izvršljiva sodna odločba, natančnejše pojasnilo glede slednje pa ponuja 18. čl. ZIZ, ki navaja, da je s sodno odločbo mišljen (tudi) sklep sodišča. Glede na navedena določila je torej izvršilni naslov tudi pravnomočen sklep o izvršbi, na katerega se sklicuje upnik v pritožbi, konkretno bi to bil sklep II Ig 389/94 z dne 19.10.1994. Upoštevaje navedeno ni jasna zahteva sodišča prve stopnje, razvidna iz izpodbijanega sklepa, češ da naj bi bil upnik dolžan predložiti verodostojno listino, glede na to, da se sam sklicuje na zgoraj omenjeni izvršilni naslov. Pritožniku pa je treba pritrditi tudi v delu, kolikor izpostavlja, da v 76. čl. ZIZ, ki ureja ustavitev izvršbe, ni hkrati predvidena tudi razveljavitev izvršilnega sklepa; v 2. odst. 76. čl. ZIZ je namreč navedeno, da kadar sodišče ustavi izvršbo, s tem razveljavi, če zakon ne določa drugače, tudi opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Govora je torej o opravljenih izvršilnih dejanjih, pri čemer so mišljena tista dejanja, ki so potrebna za realizacijo same izvršbe, ni pa pri tem mišljena razveljavitev sklepa o izvršbi. Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.