VSL sklep I Cp 723/99

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Prvo sodišče je s sklepom zavrglo pritožnikov ugovor proti sodni poravnavi z dne 7.10.1998, sklenjeni v nepravdnem postopku zaradi razdružitve solastnine (N 80/92). Tako je odločilo, ker proti sklenjeni sodni poravnavi ni rednega in izrednega pravnega sredstva in jo je mogoče izpodbijati le s tožbo. Proti sklepu se pritožuje prvi nasprotni udeleženec. Navaja, da je njegov ugovor sodišče nezakonito zavrnilo; da se sodišče nevmestno sklicuje na 37. čl. ZNP; da je sodna poravnava nezakonita; da je ugovor univerzalno pravno sredstvo in se v tem primeru hkrati šteje, kot da je vložena tožba. Predlaga, da "Višje sodišče v Ljubljani sklep N 80/92-61 z dne 08.03.1999 Okrajne sodnice A. zavrne, stroške postopka pa naloži predlagateljici". Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno grajo uporabe 37. čl. ZNP v izpodbijanem sklepu je potrebno zavrniti. Postopek za delitev stvari in skupnega premoženja ureja XIII. poglavje Zakona o nepravdnem postopku. Ta zakon pa v 37. čl. napotuje na smiselno uporabo določbo Zakona o pravdnem postopku, kadar neko vprašanje v tem ali kakšnem drugem zakonu ni urejeno. V določbah ZNP ni določeno, da je proti sodni poravnavi dovoljeno vlagati pravna sredstva, zato je odgovor na to vprašanje potrebno poiskati v določbah ZPP/77, ki je veljal v času sklenitve sodne poravnave. Sodna poravnava ima učinek pravnomočne in izvršljive sodne odločbe, ki je po veljavni sodni praksi (sedaj uzakonjeni v ZPP/99 - čl. 392, čl. 393), ni mogoče izpodbijati z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, marveč le s tožbo. Odločitev prvega sodišča, ki je pritožnikov ugovor kot pravno sredstvo proti sodni poravnavi zavrglo, je tedaj pravilna. V nadaljevanju postopka pa bo seveda sodišče glede na vsebino pritožnikovega "ugovora" le-tega moralo obravnavati kot (nepopolno) tožbo, o kateri bo moralo odločati pravdno sodišče. Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje pritožbo prvega nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep po določbi 2. tč. 380. čl. ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP.