VSC sklep Kp 99/2000

Ob u g o d i t v i pritožbi zagovornika obdolženega I. L. in po uradni dolžnosti se sodba sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter v r n e zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Prvostopno sodišče je, z navedeno sodbo spoznalo obdolženega I. L. za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po členu 133/I Kazenskega zakonika ter mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen enega meseca zapora in preizkusno dobo dveh let. Obdolžencu so bili naloženi v plačilo stroški kazenskega postopka v znesku 93.720,00 SIT. Proti takšni sodbi se je pritožil zagovornik obdolženca, ki ne navaja, katere pritožbene razloge uveljavlja, iz obrazložitve pritožbe pa je razvidno, da napada ugotovljeno dejansko stanje. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje. Pritožba je utemeljena,sodbo pa je bilo potrebno razveljaviti tudi po uradni dolžnosti. Krivdorek obdolžencu očita, da je oškodovanca zgrabil za vrat in ga močno stisnil ter mu prizadejal podplutbo vratu, kar naj bi bila lahka telesna poškodba. Sodišče v razlogih sodbe navaja, da je takšno dejansko stanje ugotovilo po izpovedbi oškodovanca, zagovoru obdolženca, njegove žene in po mnenju izvedenke sodnomedicinske stroke, ne da bi za to navedlo razloge. Od navedenih dokazov, je namreč samo oškodovanec povedal, da ga je obdolženec začel daviti, medtem ko sta obdolženec in njegova žena povedala, da je obdolženec prijel oškodovanca z roko za ovratnik. Gre tako za razkorak med izpovedbo oškodovanca na eni, ter obdolžencem in ženo na drugi strani. Sodišče ne pojasni, zakaj verjame oškodovancu in ne obdolžencu in njegovi ženi, prav tako pa se ne opredeli do opisa poškodb, v obvestilu o telesnih poškodbah, kjer je navedeno, da so "sledi davljenja na vratu", (brez opisa, kakšne). Nič bolj jasna ni niti izvedenka sodnomedicinske stroke, ki pravi le, da so sledovi davljenja na vratu lahko vidni, kot podplutbe ter dodaja, da ob davljenju lahko pride do natega vratnih mišic, zaradi česar je poškodovančev vrat začasno oslabljen. Do kakšnih poškodb je v konkretnem primeru prišlo (dejanski opis poškodb), tako ne pove niti izvedenka, sodišče pa se zadovolji z opisom iz obtožnega predloga, ki pa seveda nima dokazne podlage. Navedena pomanjkljivost sodbe pomeni bistveno kršitev določil kazenskega postopka iz člena 371/I točka 11 Zakona o kazenskem postopku, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar ima za posledico razveljavitev sodbe. Tudi pritožba utemeljeno izpostavlja, da za podplutbe vratu ni prav nobenih dokazov. Prvostopno sodišče se je tudi po oceni pritožbenega sodišča preuranjeno odločilo za takšen krivdorek, ne da bi natančneje raziskalo, kakšni so bili sledovi na vratu, kar bo mogoče zanesljiveje ugotoviti z zaslišanjem zdravnika, ki je oškodovanca po dejanju pregledal. Šele po tako dopolnjenem dokaznem postopku bo mogoče ugotoviti, kako je bil oškodovanec poškodovan, oziroma ali gre res za lahko telesno poškodbo ali pa morda le za sled poškodb. V novem sojenju bo zato sodišče moralo dopolniti dokazni postopek z zaslišanjem dr. M. P., ki bo lahko pojasnila, po njej ugotovljene "sledi davljenja na vratu", do njenih opredelitev v obvestilu o telesnih poškodbah, da gre za sled poškodb, pa se bo nato morala opredeliti tudi medicinska izvedenka, šele nato pa bo sodišče lahko zanesljivo zaključilo, ali je obdolženec storil kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe ali pa gre morda samo za grdo ravnanje. Po vsem navedenem, je bilo potrebno pritožbi ugoditi, sodbo pa zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka razveljaviti tudi po uradni dolžnosti.