VSK sodba I Cpg 40/2000

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi, izpodbijana sodba se v 2. in 4. točki izreka s p r e m e n i tako, da : - plačilni nalog Okrožnega sodišča v Kopru z dne 19.3.1996, opr.št. I-Plg 6/96 ostane v veljavi tudi za glavnico v znesku 16.880,90 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.11.1995 do plačila ter za stroške postopka v znesku 3.074,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.3.1996 do plačila, v preostalem delu (torej za razliko do glavnice v znesku 17.241,60 SIT, ki je dejansko predmet pritožbe) pa se plačilni nalog razveljavi in tožbeni zahtevek tožeče stranke v tem delu zavrne; - je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške v znesku 18.297,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.5.1999 do plačila, v 8 dneh.
Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 47.475,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.5.2000 do plačila, v 8 dneh.

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je odločilo: 1. da ostane v veljavi plačilni nalog Okrožnega sodišča v Kopru z dne 19.3.1996, opr.št. I-Plg 6/96, v 1. in 2. točki izreka za glavnico v znesku 28.758,10 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.11.1995 do plačila ter za stroške postopka v znesku 10.043,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.3.1996 do plačila; 2. plačilni nalog je razveljavilo v 1. in 2. točki izreka za glavnico v znesku 20.791,80 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.11.1995 do plačila ter za stroške postopka v znesku 5.210,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.3.1996 do plačila in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo; 4. tožeči stranki naložilo, da v roku 8 dni povrne toženi stranki pravdne stroške v znesku 2.770,00 SIT. Hkrati je zaradi skrčenja zahtevka tožeče stranke s sklepom plačilni nalog razveljavilo za znesek 3.411,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.11.1995 do plačila (3. točka izreka).

Proti navedeni sodbi je v zavrnilnem delu (smiselno kolikor ta presega 3.550,20 SIT), tožeča stranka po svojem pooblaščencu vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala njeno spremembo oz. razveljavitev. V pritožbi zatrjuje, da je upravičena do plačila zamudnih obresti od dneva zapadlosti računa v plačilo do dneva popolnega poplačila, ne pa le do dneva delnih plačil, hkrati pa ugovarja obračunu obresti, kot ga je opravilo sodišče; pravilni izračun bi pokazal, da je stanje dolga tožene stranke iz naslova glavnice in neplačanih obresti na dan 30.10.1995, dejansko 45.999,88 SIT. Sodišče prve stopnje tudi ni pravilno odločalo o stroških postopka.

Pritožba tožeče stranke je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje, ki ga pritožba niti ne izpodbija, v tem, da je tožeča stranka izdelala za toženo stranko izvedeniško mnenje, da znaša vrednost tega dela po računu št.

1/11/93, 118.560,00 SIT, in da je ta račun zapadel v plačilo dne 11.11.1993. Kot nesporno je bilo med strankama ugotovljeno, da je bil navedeni račun plačan v celoti s tremi delnimi plačili, in sicer dne 13.4.1994 v znesku 67.737,50 SIT, dne 29.6.1994 v znesku 42.757,00 SIT ter dne 9.9.1994 v znesku 8.066,00 SIT. Glede na to je sodišče prve stopnje ugotavljalo stanje dolga tožene stranke po zadnjem delnem plačilu tako, da je preračunavalo zakonske zamudne obresti od dneva zapadlosti navedenega računa v plačilo do dneva delnih plačil.

Pri tem pa je uporabilo napačno metodo, ker ni upoštevalo, da so na dan 11.11.1993 (datum zapadlosti računa v plačilo) začele zamudne obresti teči od celotnega zneska po računu, ne pa od posamičnih delnih plačil (obračun obresti v prilogi izpodbijane sodbe). Glede na to je sodišče prve stopnje po mnenju pritožbenega sodišča nepravilno uporabilo materialno pravo (uporaba nepravilne metode izračuna), zaradi česar je pritožbeno sodišče, uporabljajoč iste zneske in datume, ta izračun opravilo ponovno (obračun obresti v prilogi te sodbe od št. 1 do št. 4 je njen sestavni del), pri čemer je ugotovilo, da je na dan tretjega (zadnjega) delnega plačila dne 9.9.1994 stanje neplačane glavnice znašalo 31.829,58 SIT, oz. stanje terjatve (glavnica in obresti) na dan 31.10.1995 znaša 45.639,00 SIT in bi bil zahtevek tožeče stranke utemeljen do navedene višine (na zadnjenavedeni datum je tožeča stranka kapitalizirala glavnico in obresti, ker od 1.11.1995 dalje uveljavlja plačilo zakonskih zamudnih obresti od celotnega zneska). Tožeča stranka je po dokončnem, skrčenem zahtevku dejansko vtoževala 49.549,90 SIT, od tega ji je pravnomočno dosojeno 28.758,10 SIT (1. točka izreka prvostopne sodbe), zavrnjen pa je bil na prvi stopnji njen zahtevek za plačilo 20.791,80 SIT (2. točka izreka prvostopne sodbe). Predmet pritožbe tožeče stranke ni celotni zavrnilni del izpodbijane sodbe, ampak je ta zmanjšan za 3.550,20 SIT, kar pomeni, da tožeča stranka dejansko izpodbija zavrnilni del zgolj glede zneska 17.241,60 SIT. Ker znaša terjatev tožeče stranke iz naslova spornega razmerja na dan 31.10.1995, do katere bi bila ta upravičena po izračunu pritožbenega sodišča, 45.639,00 SIT, od tega ji je že pravnomočno dosojeno 28.758,10 SIT, je utemeljen njen zahtevek še v višini 16.880,90 SIT (45.639,00-28.758,10). Glede na to je pritožbeno sodišče na podlagi 4. točke 373.čl. ZPP izpodbijano sodbo v 2. točki izreka spremenilo tako, da je v izreku navedeni plačilni nalog vzdržalo v veljavi še za navedeni znesek, višji tožbeni zahtevek tožeče stranke pa je zavrnilo.

O stroških postopka je pritožbeno sodišče odločalo na podlagi 2. odst. 166.čl. ZPP, ki določa, da če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o stroških vsega postopka. Glede na prvotno uveljavljeni, tekom postopka skrčeni in delno zavrnjeni zahtevek, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožeča stranka v sporu uspela s približno 86 % zahtevka. Ker so ji bili s plačilnim nalogom odmerjeni stroški v znesku 15.253,00 SIT, je glede na uspeh v pravdi upravičena do zneska 13.117,60 SIT; od tega zneska je bilo tožeči stranki že pravnomočno priznano iz naslova stroškov 10.043,60 SIT, tako da ji iz tega naslova gre še znesek 3.074,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje plačilnega naloga (19.3.1996) do dneva plačila. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje, s katerimi pritožbeno sodišče v celoti soglaša, znašajo nadaljnji pravdni stroški tožeče stranke 26.972,20 SIT (prisop pooblaščenca na narok za glavno obravnavo dne 19.5.1999, razlika takse in taksa za sodbo). Tudi po oceni pritožbenega sodišča pa tožeča stranka ni upravičena do povrnitve stroškov, ki jih uveljavlja za sestavo vloge z dne 30.4.1996 in z dne 22.4.1997. Kolikor tožeča stranka zatrjuje, da gre glede vloge z dne 30.4.1996 za dejanske stroške v zvezi z njeno sestavo, bi morala te stroške, v kolikor so ji nastali, ustrezno listinsko izkazati, česar pa ni storila, iz vloge z dne 22.4.1997 pa ni razvidno, da bi jo sestavil odvetnik. Glede na uspeh v pravdi se tožeči stranki prizna znesek 23.196,10 SIT. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema, znašajo pravdni stroški tožene stranke 34.990,00 SIT (sestava ugovora, ene pripravljalne vloge, zastopanje na naroku, taksa za ugovor) in se ji glede na uspeh v pravdi (14%) priznajo v znesku 4.898.60 SIT. Po medsebojnem pobotu pravdnih stroškov do zadnjenavedene višine je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki iz naslova pravdnih stroškov znesek 18.297,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.5.1999 do plačila.

Ker je tožeča stranka s pritožbo v pretežni meri uspela, zaradi zavrnjenega dela pa niso nastali dodatni stroški (3. odst. 154.čl.

ZPP), ji je dolžna tožena stranka povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 47.475,00 SIT (taksa za pritožbo, sestava pritožbe in 2 % materialni stroški, pri čemer sodišče ni priznalo stroškov za pregled spisa in razgovor s stranko, ker pri tem ne gre za posebna opravila po tar.št. 33 Odvetniške tarife), z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje te odločbe do plačila.