VSL sklep III Cp 1752/99

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnice zavrglo. Odločitev je oprlo na določbo 4. odst. 108. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in 3. odst. 58. čl. ZIZ.

Proti sklepu se je dolžnica pravočasno pritožila. Navaja, da je že podrobno razložila kdaj in kako je plačala dolg G. banki. Z družino živi od denarne pomoči, po treh letih nima več dokazila o poravnavi dolga. Tri leta je G. banka "molčala", nato pa ji poslala opomin z vsemi obrestmi, tako da sedaj dolg znaša že 51.799,00 SIT.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnica v pritožbi ne izpodbija pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da ugovor, ki ga je dolžnica vložila zoper sklep o izvršbi, ni vseboval podpisa, ki je bistvena sestavina vsake vloge, ki se obravnava na sodišču. Ne izpodbija tudi ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je bila pozvana, da ugovor podpiše in tudi opozorjena na posledice morebitne opustitve. Ob teh dejstvih, ki jim, kot rečeno, pritožnica ne nasprotuje, je sodišče prve stopnje moralo ravnati v skladu z določbo 4. odst. 108. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ in dolžničin ugovor zavreči. Z navedbo, da je dolg poravnala banki, ki je sedanji upnici odstopila terjatev, dolžnica ponavlja navedbo ugovora, ki pa je ni mogoče upoštevati, ker je bil ugovor zavržen zaradi njegove formalne pomanjkljivosti.

Po navedenem se pokaže, da pritožba dolžnice ni utemeljena in jo je zato pritožbeno sodišče na podlagi določbe 2. točke 365. čl. ZPP zavrnilo.