VSL sklep III Cpg 55/2006

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijani 2.
točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve
stopnje v nov postopek.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagatelja E., d.o.o., za

začetek stečajnega postopka zoper dolžnika R., d.o.o. (1. točka

izreka sklepa) in odločilo, da je predlagatelj dolžan družbi R.,

d.o.o. plačati stroške tega postopka v višini 372.240,00 SIT (2.

točka izreka).

Zoper 2. točko navedenega sklepa je predlagatelj vložil pravočasno

pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je, da sodišče druge

stopnje prvostopenjski sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da

naloži dolžniku plačati predlagatelju stroške postopka na prvi in

drugi stopnji, podrejeno pa, da ga v tem delu razveljavi in zadevo

vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Dolžnik je v odgovoru na pritožbo predlagal, da sodišče druge stopnje

prvostopenjski sklep (v izpodbijanem delu) potrdi, predlagatelju pa

naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Med strankama je sporno, ali je treba v danem primeru pri odločanju o

povrnitvi stroškov postopka uporabiti določbe dvanajstega poglavja

Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o

prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) ali pa - glede na

naravo stečajnega postopka - določbe 35. člena Zakona o nepravdnem

postopku. Kot bo razvidno iz nadaljevanja, pa v danem primeru ne

pride v poštev nobena od navedenih možnosti. Ko je sodišče prve

stopnje predlog za začetek stečajnega postopka zavrnilo, bi bilo

moralo namreč na podlagi določbe 3. odst. 97. člena ZPPSL odločiti

tudi o tem, kdo mora plačati nastale stroške. Gre za posebno in

izrecno določbo, vsebovano v ZPPSL, zato je v danem primeru o

povrnitvi (plačilu) stroškov postopka mogoče odločati le na njeni

podlagi.

Za odločitev o tem, kdo mora komu povrniti stroške postopka, pa

določba 3. odst. 97. člena ZPPSL ne vsebuje nobenih napotkov in

meril, kar pomeni, da je takšna odločitev odvisna od okoliščin

posameznega primera. Zato ne pride v poštev (le) pravilo, da je

predlagatelj dolžan dolžniku povrniti stroške, in so možne tudi

drugačne odločitve, če so za to podani utemeljeni razlogi. Takšen

razlog pa bi lahko izhajal tudi iz navedb predlagatelja v njegovi

pripravljalni vlogi z dne 24.3.2006, da so mu stroški tega postopka

nastali izključno po krivdi dolžnika, zaradi dolžnikovih dejanj pri

poskusu saniranja stanja in poslovanja (prim. 3. odst. 94. člena

ZPPSL) in le pod pritiskom tega postopka, in da zato predlagatelj

zahteva, da mu dolžnik povrne vse stroške ne glede na izid tega

postopka.

S tem ko je sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev oprlo na 1.

odst. 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL (in je torej za

podlago vzelo zgolj dejstvo, da predlagatelj s predlogom ni uspel),

in ni uporabilo 3. odst. 97. člena ZPPSL, je napačno uporabilo

zakonske določbe o povrnitvi stroškov postopka, ki so

materialnopravne narave. Ker je zaradi tega ostalo dejansko stanje

nepopolno ugotovljeno (ni izčrpana že povzeta trditvena podlaga

predlagatelja), je bilo treba izpodbijano odločitev razveljaviti in

zadevo v tem obsegu vrniti v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v

zvezi s 15. členom ZPPSL).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno

odločbo.