VSK sklep I Cpg 249/2005

1.)
Pritožbe upnikov: KGZ z.o.o., C.; K.G.Z.P., z.o.o., P.; KMG,
se zavrnejo in se v izpodbijanem delu p o t r d i sklep
sodišča prve stopnje, s katerim so bile zavržene prijave
terjatev navedenih upnikov (sklep na l.št. 2474 spisa).
2.)
Pritožba upnika K.G.Z.P., z.o.o., se zavrne in se v delu,
kolikor se nanaša na navedenega upnika, p o t r d i sklep
sodišča prve stopnje, s katerim je štelo, da ne glede na
izjavo stečajnega upravitelja o priznani terjatvi, ta glede
pritožnika ni priznana v tistem obsegu, kot to izhaja iz
sklepa z dne 29.8.2005 o zavrženju prijav terjatev upnikov
(sklep na l.št. 2480).

K 1. tč.) izreka :

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozne

zavrglo prijave terjatev spodaj navedenih upnikov in v

spodaj navedenem obsegu:

- K.g.z. P., z.o.o., P., z 22.10.2004 za 774.114,00 SIT;

- T., d.o.o., z 20.4.2005 za 886.513,10 SIT;

- M., d.d., s 23.3.2005 za 110.758,00 SIT;

- KGZ z.o.o., C., z 22.10.2004 za 926.256,56 SIT;

- E.P., d.d., N.G., s 17.6.2005 za 4.660.924,40 SIT;

- V. d.d., z 9.8.2004 za 279.839,45 SIT;

- P.-K., d.o.o., B. z 9.8.2004 za 170.104,21 SIT;

- KMG s 17.11.2004 za 162.140,00 SIT.

Proti navedenemu sklepu je upnik KGZ C., z.o.o., C., po

svojem pooblaščencu vložil pritožbo zaradi nepravilne

uporabe materialnega prava in predlagal njegovo

razveljavitev. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje

pravilno ugotovilo, da je KGZ na podlagi poziva stečajnega

upravitelja v stečajno maso vrnila znesek SIT 926.356,00 dne

2.9.2004, potem pa je dne 22.10.2004 pisno prijavila to

terjatev ponovno v stečajnem postopku. Stečajni upnik je

svoje terjatve prijavil v 60 dnevnem roku po uvedbi stečaja

in je prijavil že takrat tudi to terjatev. Samo vračilo

zneska v stečajno maso pomeni prijavo terjatve. ZPPSL v

nobenem členu ne določa roka za prijavo teh terjatev, zato

je potrebno upoštevati, da je prijava podana in bi se takšna

terjatev morala upoštevati kot prijavljena s samim dejstvom,

da je upnik denar vrnil v stečajno maso. Nikakor ni mogoča

analogna obravnava tega primera s primeri vračila denarja v

stečajno maso na podlagi pravnomočne sodbe. Za ta primer

zakon predpisuje 30 dnevni rok. V primeru vračila na poziv

stečajnega upravitelja pa zakon roka ne predpisuje. To pa

pomeni, da bi moral stečajni upravitelj terjatev upoštevati

kot prijavljeno že na podlagi dejstva, da je bil denar

vrnjen na poziv oziroma, terjatev lahko stečajni upnik

kadarkoli prijavi do glavne razdelitve. Upnik je zaradi

vračila denarja na poziv sedaj v slabšem položaju kot ostali

upniki, kar je v nasprotju z ustavnimi načeli enakega

obravnavanja pred zakonom (14. do 24. člen ustave). Vsi

razlogi, zaradi katerih je prišlo do dejanskega in pravnega

stanja, zaradi katerega je sedaj upnik oškodovan, so na

strani stečajnega dolžnika.

Proti navedenemu sklepu je vložil pritožbo tudi upnik

K.G.Z.P.z.o.o., P., po svoji pooblaščenki zaradi bistvene

kršitve postopka in nepravilne uporabe materialnega prava

ter predlagal njegovo spremembo tako, da pritožbeno sodišče

upniku prizna prijavljeno terjatev za znesek, ki je bil

vrnjen v stečajno maso. V pritožbi navaja, da je vrnil v

stečajno maso znesek 774.114,00 SIT za svoje storitve,

opravljene v enem letu pred uvedbo stečaja že po samem

pozivu stečajnega upravitelja. Tako sploh ni prišlo do tožbe

za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj. Za primere, ko

ne pride do izdaje sodne odločbe, na podlagi katere mora

upnik vrniti v stečajno maso določen znesek, pa ZPPSL nima

določb, ki bi urejale začetek teka roka za prijavo terjatve.

Sodišče napačno tolmači 137. člen, da velja tekst "terjatve,

ki so oživele na podlagi uspešnega izpodbijanja" tudi za

obravnavani primer. Upniku so res oživele terjatve, ker je

vrnil v stečajno maso zahtevani znesek, vendar gre v tem

primeru za povsem samostojno terjatev, ki je nastala po

začetku stečajnega postopka. Na podlagi te vrnitve ima

vsekakor upnik zahtevek na neupravičeno pridobitev napram

stečajnemu dolžniku, sodišče pa trdi, da napotitev na pravdo

ne velja v primeru tistih terjatev, ki so bile zavržene. Gre

za terjatev, ki ima neposredno podlago v vrnitvi v stečajno

maso, zato ima upnik pravico zahtevati ugotovitev obstoja te

terjatve v samostojni pravdi, sodišče pa mu to pravico

jemlje.

Proti navedenemu sklepu je vložil pritožbo tudi upnik KMG

s.p.. V pritožbi opozarja, da že iz obrazložitve sklepa

izhaja, da ni zakonsko predvidenega roka za prijavo v

stečajno maso za primer, kot je obravnavani, ko je bila

pritožnikova obveznost do M.d.d. v stečaju poravnana v

stečajno maso še preden je prišlo do tožbe in je njegova

terjatev s tem dejanjem ponovno oživela. Zavrnitev temelji

na mnenju sodišča, da je rok za prijavo teh terjatev 30 dni,

kar je za pritožnika popolnoma nesprejemljivo in tudi nima

zakonske podlage (v kolikor jo ima, prosi, da se jo v

primeru negativno rešene pritožbe navede). Terjatev je bila

prijavljena pravočasno, s tem ni bil moten stečajni

postopek, niti še ni bil izdan sklep o delitvi stečajne

mase.

Pritožbe upnikov niso utemeljene.

Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL,

Ur.l.RS št. 67/93 s sprem.) ureja v tč. 4.5 prijavljanje

terjatev v stečajnem postopku in pri tem določa dva roka:

rok dveh mesecev od dneva objave oklica o začetku stečajnega

postopka v uradnem listu za prijave terjatev (navadnih)

upnikov, nastalih do dneva začetka stečajnega postopka ter

ločitvenih in izločitvenih upnikov (1., 6. in 7. odst. 137.

čl. ZPPSL), ter rok 30 dni: od dneva, ko je upnik prejel

obvestilo stečajnega upravitelja, da odstopa od pogodbe, za

terjatve, nastale zaradi odstopa od pogodbe, in od

pravnomočnosti odločbe za terjatve, ki so oživele zaradi

uspelega izpodbijanja. Le prijavljena terjatev je lahko

predmet izrekanja s strani stečajnega upravitelja oz.

predmet prerekanja s strani ostalih upnikov (1. in 2. odst.

142čl. ZPPSL) in velja za ugotovljeno, če ni bila

prerekana (3. odst. 142. čl. ZPPSL). To pomeni, da ni

utemeljena pritožbena trditev, češ da že samo vračilo zneska

v stečajno maso pomeni prijavo terjatve.

V vseh treh obravnavanih primerih so po ugotovitvah sodišča

prve stopnje pritožniki na poziv stečajnega upravitelja v

stečajno maso vrnili terjane zneske, tako da vložitev tožbe

na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po 125. čl.

ZPPSL, ni bila potrebna. V vseh primerih so prijave svojih

oživelih terjatev vložili po poteku 30-dnevnega roka od

dneva vrnitve v stečajno maso. Res je, da ZPPSL ravno

takšnega primera ne ureja, saj izhaja iz predpostavke, da

oživijo terjatve upnikov zaradi uspelega izpodbijanja v

sodnem ali upravnem postopku in v tem primeru predvideva za

prijavo terjatve 30-dnevni rok od pravnomočnosti odločbe.

Vendar pa ZPPSL ne omogoča prijavljanja terjatev izven

rokov, ki jih določa. Glede na to ni mogoče pritrditi enemu

od pritožnikov, češ da bi bila oživela terjatev prijavljena

pravočasno, v kolikor bi bilo to storjeno do izdaje sklepa o

delitvi stečajne mase; ZPPSL/89, ki je veljal do 31.12.1993

je omogočal prijavljanje terjatev vse do zaključka naroka za

obravnavanje osnutka glavne razdelitve stečajne mase (1.

odst. 126. čl. ZPPSL/89), sedaj veljavni ZPPSL/93 pa

takšnega določila ne vsebuje. Pri stališču, da bi morali

pritožniki svoje terjatve prijaviti v roku 30 dni od dneva

vrnitve zneskov v stečajno maso pa ne gre za ustanavljanje

novega roka, ampak le za razlago v zakonu že določenega

roka, predvidenega za primerljivo situacijo - za terjatev,

oživelo zaradi uspelega izpodbijanja. Po mnenju pritožbenega

sodišča pa ni utemeljena pritožbena trditev, češ da so

upniki, ki so vrnili denar na poziv stečajnega upravitelja,

sedaj v slabšem položaju in da naj bi bilo kršeno ustavno

načelo enakega obravnavanja pred zakonom, glede na to, da bi

bile prijave terjatev pritožnikov (vsebinsko) obravnavane,

če bi bile podane pravočasno. K 2.) tč. izreka :

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da

obstajajo terjatve upnikov po seznamu prijavljenih in

priznanih terjatev od zap.št. 1 do 234 in 72, ki je sestavni

del izreka sklepa, do dolžnika v višini, kot izhaja iz

seznama za vsakega posameznega upnika pod rubriko priznana

terjatev s tem, da se šteje, da ne glede na izjavo

stečajnega upravitelja o priznani terjatvi, terjatev ni

priznana za tiste upnike in v tistem obsegu, kot izhaja iz

sklepa z dne 29.8.2005 in kjer je navedeno, prijave katerih

upnikov je senat zavrgel. Upnike, katerih terjatve niso

priznane in kar je razvidno iz seznama terjatev oz. rubrike

prerekana terjatev, je z njihovo nepriznano terjatvijo

oziroma delom terjatve, ki je bila prerekana, napotilo, da

začnejo v 15 dneh od vročitve sklepa pred sodiščem ali

drugim organom postopek zaradi ugotovitve obstoja prerekane

terjatve s tem, da napotitev ne velja tudi v primeru

prerekanja tistih terjatev, ki so bile z zgoraj navedenim

sklepom zavržene.

Proti navedenemu sklepu je v delu, nanašajočem se nanj,

upnik K.G.Z.P., z.o.o., po svoji pooblaščenki vložil

pritožbo zaradi bistvene kršitve postopka in nepravilne

uporabe materialnega prava ter predlagal njegovo spremembo

oziroma razveljavitev. Zatrjuje, da je sodišče bistveno

kršilo postopek s tem, da je z enim sklepom terjatev upnika

zavrglo, z drugim sklepom, datiranim z dne 29.8.2005,

opr.št. St 17/2003, po opravljenem drugem naroku za preskus

terjatev, pa je terjatev v seznamu, ki je sestavni del

sklepa pod zap.št. 7, priznana. Ker je senat zavrgel to

terjatev s posebnim sklepom, je sicer razbrati, da je ta

terjatev prerekana, vendar istočasno sodišče za zavržene

terjatve določa, da zanje ne velja napotitev na pravdo.

Stečajni senat je kljub priznanju stečajnega upravitelja

prerekal terjatev upnika, s sklepom, s katerim napotitev na

pravdo ne velja za zavržene terjatve pa je stečajnemu upniku

v celoti onemogočil nadaljnje obravnavanje terjatve v

spornem znesku 774.114,00 SIT.

Pritožba ni utemeljena.

Roki, ki jih ZPPSL določa v 137. čl. za prijave terjatev

upnikov, so zakonski, prekluzivni roki. Zamuda roka za

prijave terjatev pomeni, da je upnik izgubil pravico do

poplačila svoje terjatve iz razdelitvene mase. Iz

izpodbijanega sklepa izhaja, da se je stečajni upravitelj na

drugem naroku za preizkus terjatev izrekal tudi o terjatvah,

ki so bile prijavljene prepozno, med drugim tudi o

pritožnikovi terjatvi. Ker pa je zaradi zamude roka za

prijavo terjatve, pritožnik izgubil pravico do poplačila

svoje terjatve, ima prav sodišče prve stopnje, ko v

izpodbijanem sklepu navaja, da je bilo izrekanje stečajnega

upravitelja o takšni terjatvi brepredmetno in je takšna

prijava lahko le predmet zavrženja (po predsedniku

stečajnega senata), kot to določa 8. odst. 137. čl. ZPPSL.

Upoštevaje obrazložitev pod 1.) in 2.) tč. je pritožbeno

sodišče, na podlagi 2. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem

postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZPPSL, pritožbe upnikov

zavrnilo kot neutemeljene in potrdilo izpodbijana sklepa

sodišča prve stopnje.