VSK sklep II Cpg 69/2006

Pritožba dolžnikov se zavrne in se p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se pozove dediče po pokojni dolžnici M. L.: F. L., A. L. in K. T., da prevzamejo izvršilni postopek na strani dolžnika in da se izvršilni postopek, ki je bil prekinjen s sklepom opr. št. Ig 2000/00743 z dne 25.9.2002 nadaljuje z zgoraj navedenimi dediči.

Zoper ta sklep so se pritožili dediči pokojne dolžnice M. L., in sicer F. L., A. L. in T. K.. V pritožbi navajajo, da so na podlagi sklepa o dedovanju z dne 25.10.2001 opr. št. D 204/2001 podedovali hišo na naslovu N.. Hiša in parcela sta bili kupljeni v letu 1997 in 1998 za kupnino 3.029.000,00 SIT. Opozarjajo, da so dediči na podlagi 142. čl. Zakona o dedovanju (ZD) odgovorni za zapustnikove dolgove le do višine podedovanega premoženja. Do sedaj so že poravnali dolgove pokojne M. L. v višini 2.072.994,00 SIT. Dediči torej lahko poplačajo skupno le še 956.006,00 SIT, pri čemer pa je potrebno upoštevati, da so v teku še izvršbe, ki so se nanje prenesle in v katerih upniki tudi še niso poplačani.

Pritožba dolžnikov ni utemeljena.

Sklep o nadaljevanju postopka je procesni sklep, ki je posledica sklepa o prekinitvi postopka, izdanega zaradi smrti dolžnika. Pri presoji utemeljenosti takega sklepa je ključno vprašanje, ali osebe ki vstopajo namesto prvotne stranke sodijo v krog oseb, navedenih v 1. odst. 208. čl. ZPP. V konkretnem primeru torej zgolj ali imajo status dedičev. Po tej zakonski določbi se namreč postopek nadaljuje, ko ga dedič (ali skrbnik zapuščine, novi zakoniti zastopnik ali pravni nasledniki pravne osebe) prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dediče najprej pozvalo, da izvršilni postopek prevzamejo, nato pa tudi odločilo, da se postopek z njimi nadaljuje. Iz predloženih spisovnih podatkov je nedvomno razvidno da so pritožniki dediči po pokojni dolžnici, zato je ta ugotovitev sodišča prve stopnje pravilna. Tega dejstva pa pritožniki niti ne prerekajo. Že to pa pomeni, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep utemeljeno izdalo. Ostala dejstva, ki jih v pritožbi izpostavljajo, da so dolžni poravnati zapustničine dolgove le do višine podedovanega premoženja, pa v tej fazi postopka ni mogoče upoštevati, saj to ni predmet presoje pri izdaji sklepa o nadaljevanju postopka, pač pa bo ustrezno težo dobilo tekom obravnavanega postopka. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.