VSL sklep III Cpg 9/2005

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Stranki sami nosita stroške pritožbenega postopka.

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrglo prijavo terjatve

pritožnika v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom.

Zoper sklep je pravočasno vložil pritožbo prijavitelj terjatve iz

vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. ZPP v zvezi s 15. čl.

ZPPSL in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep

razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v nov postopek.

Pritožnik je z isto pritožbo izpodbijal tudi sklep istega sodišča,

opr. št. St 16/2004 o potrditvi prisilne poravnave nad dolžnikom.

Ker je pritožbeno sodišče o pritožbi v delu, ki se nanaša na

izpodbijanje sklepa o potrditvi prisilne poravnave, odločalo s

posebnim sklepom, je s tem sklepom odločalo o pritožbi zgolj v tistem

delu, s katerim je izpodbijan sklep o zavrženju prijavljene terjatve

pritožnika.

Pritožba ni utemeljena.

Iz prijave pritožnika z dne 26.8.2004 je razvidno, da pritožnik kot

prijavitelj zatrjuje, da ima terjatev iz naslova lastništva delnic

proti dolžniku v skupni nominalni vrednosti 1,440.000,00 SIT.

V skladu s 1. odst. 43. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in

likvidaciji (ZPPSL), morajo upniki prijaviti terjatve v roku 30 dni

od objave oklica o začetku postopka prisilne poravnave v Uradnem

listu Republike Slovenije. Upniki prijavijo terjatve, nastale do

začetka postopka prisilne poravnave. Kot terjatve, ki jih lahko

prijavijo upniki, je potrebno šteti zgolj tista obligacijska

upravičenja, na podlagi katerih upniki lahko zahtevajo izpolnitev

dolžnikove obveznosti. Za prijavo terjave v postopku prisilne

poravnave ima upnik izkazan interes v tem, da upnik s prijavo terjave

pridobi procesno upravičenje za opravljanje procesnih dejanj upnika v

postopku prisilne poravnave, med drugim tudi za uveljavljanje

glasovalne pravice o postopku prisilne poravnave. Upnik pa ima pravni

interes za prijavo terjatve v postopku prisilne poravnave tudi v tem,

da bo, v kolikor bo prisilna poravnava potrjena, ob predpostavki, da

prijavljena terjatev ne bo prerekana, le-ta pravnomočno ugotovljena v

okviru sklepa o potrditvi prisilne poravnave (59. čl. ZPPSL).

Pritožnik zatrjuje svojo terjatev zgolj na osnovi lastništva delnic

dolžnika. Delnica je vrednostni papir, iz katerega za imetnika

izhajajo naslednje korporacijske pravice in upravičenja:

- pravica do udeležbe pri upravljanju družbe,

- pravica do dela dobička,

- pravica do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji

ali stečaju družbe (2. odst. 177. čl. Zakona o gospodarskih družbah -

v nadaljevanju ZGD).

Lastništvo delnic torej samo po sebi ne predstavlja podlage za

denarno terjatev delničarja do družbe v višini nominalne vrednosti

izdanih delnic. Načelo ohranitve osnovnega kapitala deliške družbe,

ki je izraženo v prepovedi vračila vložkov (1. odst. 225. čl. ZGD),

predstavlja celo eno od osnovnih načel delniškega prava. Pravica do

ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju

družbe, na katero se v pritožbi smiselno sklicuje pritožnik, sicer

predstavlja samostojno premoženjsko upravičenje delničarja, katero pa

lahko uveljavi samo ob izpolnjeni predpostavki uvedbe stečajnega

postopka oziroma postopka likvidacije družbe. Z uvedbo postopka

prisilne poravnave te predpostavke niso izpolnjene, zato v času

dokler teče postopek prisilne poravnave, ki je sam po sebi negativna

procesna predpostavka za pričetek stečajnega postopka (2. odst. 5.

čl. ZPPSL) delničar nima izkazane denarne terjatve do dolžnika iz

naslova uresničevanja upravičenja do preostalega premoženja v smislu

3alineje 2. odst. 177. čl. ZGD. V zvezi s sklicevanjem pritožnika

na svoje upravičenje do uveljavljanja glasovalne pravice, ki mu

izhaja iz 3. odst. 56. čl. ZPPSL, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje,

da navedena določba delničarjem daje zgolj posebno podlago za

uresničevanje glasovalne pravice o prisilni poravnavi. Za

uveljavljanje tovrstnega upravičenja pa delničar ni dolžan svojega

imetništva delnic, ki mu dajejo to pravico, v roku za prijavljanje

terjatve v smislu 1. odst. 43. čl. ZPPSL, kakorkoli izkazovati in

utemeljevati v smislu prijave terjatev. V kolikor obstajajo pogoji za

uveljavljanje glasovalne pravice v smislu 3. odst. 56. čl. ZPPSL, bo

dolžnik to pravico delničarju moral priznati že zgolj s tem, da bo

delničar na ustrezen način izkazal svoje upravičenje, ki izhaja iz

delnice. Pri imenskih delnicah bo to vpis v delniško knjigo (2. odst.

232čl. ZGD), pri prenosniških delnicah pa imetništvo same delnice.

Ker v postopku prisilne poravnave denarna terjatev delničarja do

družbe iz naslova imetništva delnic ne obstoji, je tako

materialnopravno pravilna odločitev prvostopnega sodišča, ko je

tovrstno prijavo terjatve zavrglo.

Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega

sklepa ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev postopka, na katere

mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15.

čl. ZPPSL) je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka

(2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL).

Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, ni upravičen do povrnitve stroškov

pritožbenega postopka (1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl.

ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL). Do povrnitve stroškov pa ni upravičen

niti dolžnik v zvezi s priglašenimi stroški odgovora na pritožbo, saj

v smislu 366. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL takšne vloge ni mogoče

šteti za nujno potrebne stroške stranke v postopku.