VSL sodba I Cpg 184/2006

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni

zahtevek tožeče stranke, ki se glasi:

Ugotovi se, da obstoji lastninska pravica tožeče stranke na

nepremičninah - poslovnih prostorih v P., C. 1:

poslovni prostor štev. 35 v II. nadstropju, v izmeri 15,50 m2, vpisan

pri podvložku štev. 1045/35, osnovni vložek 1045, k.o. P., h kateremu

pripada solastniški delež do 20974/100000 na skupnem prostoru št. 65

v II. nadstropju v izmeri 13,60 m2, vpisan pri podvložku 1045/35,

osnovni vložek 1045, k.o. P.;

poslovni prostor štev. 36 v II. nadstropju, v izmneri 20,30 m2,

vpisan pri podvložu štev. 1045/36, osnovni vložek 1045, k.o.

P., h kateremu pripada solastniški delež do 274710/100000 na skupnem

prostoru št. 65 v II. nadstropju v izmeri 13,60 m2, vpisan pri

podvložku 1045/65, osnovni vložek 1045, k.o. P.;

poslovni prostor štev. 37 v II. nadstropju, v izmeri 20,30 m2, vpisan

pri podvložku štev. 1045/37, osnovni vložek 1045, k.o. P., h kateremu

pripada solastniški delež do 27470/100000 na skupnem prostoru št. 65

v II. nadstorpju v izmeri 13,60 m2, vpisan pri podvložku 1045/65,

osnovni vložek 1045, k.o. P.;

poslovni prostor štev. 38 v II. nadstropju, v izmeri 17,80 m2, vpisan

pri podvložku štev. 1045/38, osnovni vložek 1045, k.o. P., h kateremu

pripada solastniški delež do 24086/100000 na skupenm prostoru št. 65

v II. nadstropju v izmeri 13,60 m2, vpisan pri podvložku 1045/65,

osnovni vložek 1045, k.o. P.,

kot izločitvena pravica v postopku stečaja nad toženo stranko.

Tožečo stranko je obsodilo na plačilo pravdnih stroškov tožene

stranke v višini 15.200,00 SIT (2. točka izreka) in odločilo, da

tožeča stranka sama nosi svoje pravdne stroške (3. točka izreka).

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila, uveljavljala

je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in

napačno ugotovitev dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču

predlagala, da ji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da

tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne

sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb

postopka, ker naj bi bili razlogi izpodbijane sodbe nejasni glede

obstoja pravnega interesa tožeče stranke za ugotovitveno tožbo in v

nasprotju z odločitvijo o zavrnitvi tožbenega zahtevka. Po mnenju

tožeče stranke bi lahko sodišče prve stopnje glede na to, da se ni

spuščalo v vsebinsko odločanje, kvečjemu zavrglo tožbo. Na ta način

bi se tožeča stranka izognila situaciji res iudikata, saj v

predmetnem sporu ni utoževala pridobitve lastninske pravice na

nepremičninah.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožeča stranka naslovila

tožbo kot tožbo za ugotovitev obstoja lastninske pravice na

nepremičninah in v tožbenem petitu zahtevala da sodišče ugotovi, da

obstoji njena lastninska pravica na označenih nepremičninah kot

izločitvena pravica v postopku stečaja nad toženo stranko.

Sodišče prve stopnje je odločilo v mejah postavljenega zahtevka (1.

odstavek 2. člena ZPP) in pri tem navedlo jasne razloge o tem, da

niso izpolnjeni materialnopravni pogoji za ugoditev tožbenemu

zahtevku, ker tožeča stranka ni izkazala lastništva na spornih

nepremičninah. To pa so tisti bistveni razlogi, zaradi katerih je

odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, kot bo

sledilo v nadaljevanju. Dodatna pojasnila sodišča, v kakšnem primeru

bi tožeča stranka lahko uspela s tožbenim zahtevkom pa so odveč in na

pravilnost odločitve ne vplivajo.

Začetek stečajnega postopka ne vpliva na pravice, da se iz stečajne

mase izločijo stvari, ki ne pripadajo dolžniku (1. odstavek 131.

člena ZPPSL). Z izločitvenim zahtevkom upnik iz stečajne mase izloča

stvari, za katere zatrjuje, da je njihov lastnik (in o tem predloži

ustrezne dokaze) in zato zahteva, da se mu izročijo v posest.

Tožeča stranka v obravnavanem gospodarskem sporu izloča iz stečajne

mase nepremičnine, za katere zatrjuje, da jih je kupila od tožene

stranke in da jih ima v posesti. Na tej trditveni podlagi po oceni

pritožbenega sodišča ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Če

ima tožeča stranka nepremičnine v posesti, nima izločitvenega

zahtevka, torej zahtevka, da sodišče odloči, da ji je stečajni

dolžnik te nepremičnine dolžan izročiti (primerjaj z 2. odstavkom

143člena ZPPSL). Tudi zahtevek na ugotovitev lastninske pravice na

nepremičninah je v nasprotju z njenimi trditvami, da ni njihova

zemljiškoknjižna lastnica. Navedenega pravnorelevantnega dejstva, ki

ga je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, pritožnica ne izpodbija s

pritožbo. Pritožbeno sodišče se zato v celoti strinja z razlogi

sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala pravnega temelja

uveljavljane izločitvene pravice.

Če utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so

navedena v tožbi, je potrebno tak zahtevek zavrniti (primerjaj s 3.

odstavkom 318. člena ZPP), kar je tudi pravilno storilo sodišče prve

stopnje. Zato je očitek pritožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje

zahtevku ugoditi oziroma kvečjemu tožbo zavreči, neutemeljen, druge

pritožbene trditve o potrebnosti zaščite sodnega varstva upnikovih

pravic glede uveljavljanja stvarnih pravic na spornih nepremičninah

pa nerelevantne, ker na te pravice odločitev o tožbenem zahtevku ne

vpliva.

Glede na navedeno se izkaže, da so uveljavljani pritožbeni razlogi

neutemeljeni. Ker sodišče prve stopnje tudi ni storilo bistvenih

kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni

dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in

potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).