VSL sklep II Cp 1729/2003

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne
sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo in

tožniku naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženki v

znesku 305.500,00 SIT z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper tak sklep se pritožuje tožnik zaradi bistvenih kršitev določb

postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter v pritožbi

predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani

sklep razveljavi. V pritožbi tožnik navaja, da je sodišče prve

stopnje v nepravdni zadevi odločalo o višini deležev kot o predhodnem

vprašanju in ima ta učinek samo v tem postopku in ta ne predstavlja

ovire, da se ne bi mogla sprožiti pravda. Ker vprašanje deležev

pravdnih strank doslej ni bilo meritorno rešeno v nobeni pravdi, gre

za nepravilno uporabo materialnega prava zlasti čl. 10/3 v zvezi s

čl. 8/2, ko sodišče odreka možnost meritornega odločanja. Z

izpodbijanim sklepom je tudi prizadeta pravica do sodnega varstva po

23členu Ustave in enakega varstva pravic po 22. členu Ustave.

Pritožba je utemeljena.

Stališče, da učinki pravnomočnosti nepravdnega sklepa o razdružitvi

skupnega premoženja strank vežejo v tej pravdi nastopajoče stranke,

ker so bili vsi udeleženci v nepravdnem postopku ter tožnik kasneje v

pravdi ne more več uveljavljati drugačnih solastninskih deležev od

tistih, ki so bili podlaga za razdelitev solastne stvari so napačni.

Kljub pravnomočnemu sklepu o razdružitvi ne gre za pravnomočno

razsojeno stvar glede na določbe čl. 8/2 v zvezi z 2. in 3. odst.

člena 10 Zakona o neprravdnem postopku (Ur. list SRS 30/86 v

nadaljevanju besedila ZNP). Ob tem, ko je tožnik že v nepravdnem

postopku uveljavljal večji solastninski delež in bil s sklepom

napoten na pravdo, njegovo tožbo pa je bila v pravdnem postopku

zavržena, ker je ni ustrezno popravil, ne gre kljub pravnomočnemu

sklepu o razdružitvi premoženja za pravnomočno razsojeno stvar, saj

ima odločba nepravdnega sodišča o predhodnem vprašanju (višina

solastninskih deležev učinek samo v nepravdni zadevi (drugi odstavek

čl. 8/2 ZNP). Če udeleženec, ki ga je sodišče napotilo na pravdo, ne

sproži pravde, pravnomočnost odločbe nepravdnega sodišča ni ovira, da

se o zadevnem zahtevku ne bi mogla sprožiti pravda (tretji odstavek

čl. 10 v zvezi z drugim odstavkom istega člena ZNP). Zaradi tega, ker

je bila tožnikova pritožba zavržena iz formalnih razlogov, gre za

situacijo kot da tožba ne bi bila vložena in v posledici tega tudi

glede na določila 10/3 in 2 v zvezi s čl. 8/2 ZNP ne more iti za

pravnomočno razsojeno stvar.

Po presoji pritožbenega sodišča procesnopravno stališče sodišča prve

stopnje ni pravilno in je s takim postopanjem sodišče prv stopnje

zagrešilo bistveno kršitev določb 1. odstavka čl. 339 v zvezi s čl.

319 ZPP ter v zvezi s čl. 37 in 10 ZNP ter je bilo zaradi tega

pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrinti

sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje (čl. 365 tč. 3 ZPP). V

novem odločanju bo sodišče prve stopnje moralo vsebinsko odločiti o

zadevi.

Izrek o stroških temelji na določbi čl. 166 ZPP.