VSL sodba I Cpg 272/2004

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v točki 1. izreka
delno spremeni, tako da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v
Ljubljani, opr.št. Ig 2003/01406 z dne 24.2.2003 v 1. točki izreka
ostane v veljavi glede plačila glavnice 179.400,00 SIT in zakonskih
zamudnih obresti od tega zneska od dne 16.9.2000 dalje do plačila, v
3. točki izreka pa glede plačila stroškov izvršilnega postopka v
znesku 26.162,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne
24.2.2003 dalje do plačila.
V preostalem delu se pritožba zavrne in se v preostalem delu 1. točke
izreka izpodbijana sodba potrdi.
Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 36.122,50 SIT njenih
pravdnih stroškov in 41.817,50 SIT njenih pritožbenih stroškov, v
roku 15 dni.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o

izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr.št. Ig 2003/01406 z dne

24.2.2003 v 1. in 3. točki in tožbeni zahtevek zavrnilo (1. točka

izreka).

Tožeča stranka je proti sodbi pravočasno vložila pritožbo, zaradi

zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb

pravdnega postopka.

Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo

spremeni tako, da zgoraj navedeni sklep o izvršbi obdrži v celoti v

veljavi v 1. in 3. točki izreka in toženo stranko obsodi na plačilo

pravdnih in pritožbenih stroškov.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila izpodbijana sodba izdana v

sporu majhne vrednosti (1. odst. 495. člena Zakona o pravdnem

postopku, v nadaljevanju ZPP). Zato se sme izpodbijati le zaradi

bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP

in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. 458. člena

ZPP).

Prvostopno sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka zoper sklep o

izvršbi ugovarjala, da tožeča stranka na ugovorne navedbe ni

odgovorila, pač pa je tožena stranka dne 1.12.2003 vložila

pripravljalno vlogo, v kateri je z novimi navedbami in dokazi

dopolnjevala svoje ugovorne navedbe.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče postopalo

pravilno, ker navedene vloge tožene stranke ni upoštevalo, saj je

smisel vloge tožene stranke, ki jo poda po 3. odst. 452. člena v tem,

da odgovori na navedbe tožeče stranke iz njene vloge iz 2. odst. 452.

člena ZPP. Ker tožeča stranka te vloge ni vložila, se tožena stranka

ni mogla poslužiti možnosti po 3. odst. 452. člena ZPP. Zato njene

vloge ni mogoče upoštevati.

Prvostopno sodišče je zato pravilno odločalo le na podlagi trditev in

dokazov, ki sta jih pravdni stranki podali (tožeča) v izvršilnem

predlogu in (tožena) v ugovoru. Vendar pa prvostopno sodišče trditev

tožene stranke iz njenega ugovora ni pravilno presodilo. Tožena

stranka je namreč ugovarjala le, da ni bila dobavljena polovica

filtrov, iz česar sledi, da je ostala polovica škatlic dobavljena s

filtri. Tudi njeno ugovorno navedbo, da "predlogu za izvršbo ni

priložena dobavnica, ki bi pokazala neizdobavo kompletnega naročila"

je razumeti v tem smislu. Tožena stranka je torej smiselno trdila, da

ji je bila polovica zaračunanih škatlic dobavljena brez filtrov, iz

česar logično sledi, da ji je bila ostala polovica dobavljena s

filtri.

Tožeča stranka na ugovorne navedbe ni odgovorila. Njena pritožbena

trditev, da je toženi stranki zaračunala le tiskanje škatlic, ne pa

tudi filtrov, pa je nedopustna pritožbena novota, saj tožeča stranka

česa takega tekom postopka na prvi stopnji ni navajala, ni pa niti

trdila, da tega ni mogla storiti brez svoje krivde (1. odst. 337.

člena ZPP). Iz ugovorne navedbe, da je tožeča stranka opravila

tiskanje škatlic "s pripadajočimi filtri", pa se da sklepati, da so v

vtoževanem znesku za plačilo tiskanja škatlic zaračunani tudi filtri.

Tožena stranka je nadalje trdila, da se je pri pakiranju papirčkov v

škatlice pokazala tiskarska napaka, prehitro tiskanje, kar posledično

vpliva na neestetski izgled proizvoda. Trdila je, da so škatlice

zaradi zlepljenja neuporabne, saj je prišlo do raztrganja tiskanih

plasti. Pritožnik v zvezi s temi ugovornimi trditvami utemeljeno

opozarja na določbo 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ),

po kateri mora biti ugovor obrazložen, v ugovoru mora dolžnik navesti

dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se

ugovor šteje kot neutemeljen. Tudi po določbi 212. člena ZPP mora

vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira

svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze

nasprotnika. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni

predložila niti predlagala dokazov, s katerimi bi utemeljila trditve

o tiskarski napaki. Zato s svojimi trditvami ne more uspeti. Ker

torej tožena stranka ni dokazala zatrjevanih napak tiskanja, njen

ugovor v tem delu ni utemeljen.

Utemeljen pa je, kot že zgoraj navedeno, ugovor tožene stranke v

delu, ki se nanaša na dobavo polovice škatlic brez filtrov. Ker pa je

prvostopno sodišče ugovorne trditve v tem delu zmotno presodilo, je

tudi zmotno materialnopravno odločilo, ko je tožbeni zahtevek tožeče

stranke v celoti zavrnilo. Ker je tožena stranka ugovarjala, da je

bila dobavljena brez filtrov le polovica škatlic, je tiskanje

preostale polovice škatlic dolžna plačati. Pritožbeno sodišče je ob

povedanem sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu

zahtevku tožeče stranke delno, to je za znesek 179.400,00 SIT ter za

temu delu sorazmerni, potrebni del stroškov izvršilnega postopka

ugodilo (4. točka 358. člena ZPP) in zato zgoraj navedeni sklep o

izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani v 1. in 3. točki izreka za

navedeni znesek glavnice in za 26.162,00 SIT izvršilnih stroškov

vzdržalo v veljavi. Izvršilni stroški predstavljajo takso za predlog

in sklep o izvršbi v višini 11.400,00 SIT, nagrado odvetniku tožeče

stranke za sestavo predloga za izvršbo in poročilo stranki v znesku

12.100,00 SIT (100 odvetniških točk + 10 odvetniških točk),

materialne stroške v višini 242,00 SIT ter 20 % DDV v višini 2.420,00

SIT.

Pritožbeno sodišče je v skladu z določbo 2. odst. 165. člena ZPP

odločilo o stroških pravdnega postopka. Ker je tožeča stranka v

pravdi uspela s polovico tožbenega zahtevka, ji je tožena stranka

dolžna povrniti 50 % njenih pravdnih stroškov, kar od skupno

72.245,00 SIT pravdnih stroškov tožeče stranke znese 36.122,50 SIT.

Pravdni stroški tožeče stranke predstavljajo nagrado odvetniku tožeče

stranke za zastopanje na obravnavi, v višini 300 odvetniških točk,

za konferenco s stranko v višini 50 odvetniških točk, za odsotnost iz

pisarne v višini 80 odvetniških točk, za končno poročilo stranki v

višini 50 odvetniških točk, skupaj torej 480 odvetniških točk, kar

znese 52.800,00 SIT, 20 % DDV na navedeni znesek v znesku 10.560,000

SIT, kilometrino odvetnika v višini 2.785,50 SIT, parkirnino v višini

400,00 SIT ter takso za sodbo v višini 5.700,00 SIT.

Tožena stranka pa je dolžna povrniti tožeči stranki tudi 50 % njenih

pritožbenih stroškov, kar od skupno 83.635,00 SIT njenih pritožbenih

stroškov znese 41.817,50 SIT. Pritožbeni stroški tožeče stranke

predstavljajo nagrado njenemu odvetniku za sestavo pritožbe ter za

napoved pritožbe v višini 46.750,00 SIT (375 + 50 točk), materialne

stroške v višini 935,00 SIT, takso za pritožbo v višini 26.600,00

SIT, ter 20 % DDV v višini 9.350,00 SIT.

Stroški tožeče stranke so odmerjeni po specificiranem stroškovniku, v

skladu z določili Taksne in Odvetniške tarife.

Izrek o stroških postopka temelji na določbi 2. odst. 165. člena ZPP

v zvezi z 2. odst. 154. člena ZPP.