VSL sklep III Cpg 144/2005

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek

prisilne poravnave nad dolžnikom, sklicujoč se na določbo 2. odst.

46člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v

nadaljevanju ZPPSL), ker dolžnik v trimesečnem roku od vložitve

predloga ni predložil načrta finančne reorganizacije.

Dolžnik je v pritožbenem roku zoper citirani sklep vložil pritožbo, v

kateri se sklicuje na neživljenskost zakonodaje glede opredelitve

prekluzivnega roka za predložitev načrta finančne reorganizacije,

kakor tudi, da je sodišče prve stopnje z neutemeljenim odlašanjem

glede odločitve o pričetku postopka prisilne poravnave pripomoglo k

temu, da načrt finančne reorganizacije ni bil izdelan.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu s 1. odst. 46. člena ZPPSL lahko dolžnik načrt finančne

reorganizacije priloži že k predlogu za začetek postopka prisilne

poravnave, mora pa ga predložiti v roku treh mesecev od dneva

vložitve predloga. Iz navedene določbe izhaja, da predložitev načrta

finančne reorganizacije ni formalna predpostavka za odločitev sodišča

o pričetku postopka prisilne poravnave, vendar pa zakon določa

prekluzivni rok, v katerem mora biti navedena predpostavka

izpolnjena. Ta rok pa prične teči z vložitvijo samega predloga za

začetek postopka prisilne poravnave. Na potek tega roka ne vpliva

okoliščina kdaj je sodišče odločilo o predlogu za začetek postopka

prisilne poravnave v smislu 27. člena ZPPSL. Neutemeljen je torej

očitek pritožnika, da načrta finančne reorganizacije ni mogel

izdelati zaradi kasnitve sodišča prve stopnje pri izdaji sklepa po I.

odst. 27. člena ZPPSL. Odločitev o pričetku postopka prisilne

poravnave je pomembna zaradi nastopa pravnih posledic takšnega

postopka (31. člen ZPPSL). Predložitev načrta finančne reorganizacije

pa je pozitivna procesna predpostavka, ki jo mora izpolniti dolžnik

za nadaljnji tek postopka, najkasneje do izteka prekluzivnega roka po

1odst. 46. člena ZPPSL. Dolžnik se mora zavedati, da mu z

vložitvijo predloga za pričetek postopka prisilne poravnave prične

teči rok, v katerem bo moral navedeno predpostavko postopka

izpolniti, ne glede na to, kdaj bo sodišče formalno preizkusilo in

odločilo o predlogu dolžnika za pričetek postopka. Na sam potek

prekluzivnega roka pa ne vpliva niti morebitna pomanjkljivost

predloga za začetek postopka prisilne poravnave v smislu 1. odst. 26.

člena ZPPSL, kar pomeni, da si dolžnik z vložitvijo formalno

nepopolnega predloga za pričetek postopka prisilne poravnave ne more

podaljšati prekluzivnega roka za vložitev načrta finančne

reorganizacije, ki kot rečeno ni formalna predpostavka samega

predloga za pričetek postopka.

Ob ugotovitvi, da je dolžnik predlog za pričetek postopka prisilne

poravnave vložil 11.5.2005 je torej materialnopravno pravilna

odločitev sodišča prve stopnje, ko je v skladu z 2. odst. 46. člena

ZPPSL postopek ustavilo, ker dolžnik v zakonskem roku ni izpolnil

navedene procesne predpostavke.

Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa sodbe ni ugotovilo

bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po

uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom

ZPPSL), je odločilo kot je razvidno iz izreka tega sklepa (353. člen

ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL).