VSL sklep III Cpg 39/2004

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne
v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču.

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo predlog za

uvedbo stečajnega postopka nad dolžnikom in sklenilo, da se po

pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi v reševanje sodnemu

registru tega sodišča.

Zoper sklep je pravočasno vložil pritožbo dolžnik, zaradi nepravilne

uporabe materialnega prava.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba utemeljeno opozarja na nepravilno uporabo materialnega prava

v tem, ko je prvostopno sodišče razmerje med določbami Zakona o

finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) in Zakona o prisilni

poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) razlagalo v tem smislu, da

je z uveljavitvijo ZFPPod derogirana določba 99. člena ZPPSL, zaradi

česar nad dolžnikom, ki nima sredstev oziroma premoženja, ni več

mogoče pričeti in zaključiti stečajnega postopka. Takšno stališče je

po mnenju pritožbenega sodišča materialnopravno zmotno. Pogoji, ki

jih določa 1. odstavek 99. člena ZPPSL za pričetek in zaključek

stečajnega postopka niso identični pogojem, ki jih ureja 1. odstavek

25člena ZFPPod za izbris iz sodnega registra. To pomeni, da določbi

navedenih zakonov ne urejata položaja istega kroga pravnih oseb, prav

tako pa ureditve po ZFPPod ni mogoče obravnavati kot specialnejše

ureditve glede na določbe ZPPSL, saj za izbris gospodarske družbe po

ZFPPod zadostuje že, da nima premoženja, krog družb, zoper katere je

mogoče začeti in takoj zaključiti stečajni postopek po določbah

ZPPSL, pa je ožji, saj ni mogoče začeti in zaključiti stečajnega

postopka nad družbami, ki niso insolventne, ali prezadolžene,

izpolnjujejo pa pogoje za izbris po določbah ZFPPod (glej enako

stališče v sklepu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips

25/2004). Da med navedenima pravnima praviloma ne gre za razmerje med

splošnim in specialnejšim predpisom kaže tudi določba 23. člena

ZFPPod, ki kot izključitveni razlog za izvedbo postopka izbrisa po

določbah ZFPPod izrecno navaja tudi začetek postopka prisilne

poravnave, stečaja ali likvidacije. V primeru, da bi imele določbe

ZFPPod o izbrisu družbe prednost pred določbami ZPPSL, pa bi bilo

tudi onemogočeno uveljavljanje zahtevkov iz naslova izpodbijanja

pravnih dejanj v stečaju po 125. členu ZPPSL in zahtevkov iz naslova

odškodnine po 19. in 20. členu ZFPPod, za uveljavljanje katerih je

materialnopravna predpostavka začetek stečajnega postopka, ne pa tudi

postopek izbrisa po določbah ZFPPod.

Zaradi napačne uporabe materialnega prava je prvostopno sodišče tako

zavrnilo predlog za uvedbo stečajnega postopka nad dolžnikom. Svojo

odločitev pa je oprlo zgolj na ugotovljeno dejstvo, da dolžnik nima

sredstev oziroma premoženja. Zaradi napačnih materialnopravnih

izhodišč pa se prvostopno sodišče v dejanskem delu ni ukvarjalo z

vprašanjem razlogov za uvedbo stečajnega postopka po 2. odstavku

ZPPSL, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno,

s čimer je podan razveljavitveni razlog po 355. členu ZPP v zvezi s

15členom ZPPSL. Zaradi navedenega razloga je pritožbeno sodišče

izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje

prvostopnemu sodišču. V nadaljnjem postopku pa bo prvostopno sodišče

moralo upoštevati tudi, da je dolžnik predlog za začetek stečajnega

postopka s pisno vlogo z dne 22.4.2004 umaknil.