VSL sklep III Cp 558/2005

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, ki se
nanaša na glavnico v znesku 21.407,09 SIT z zakonskimi zamudnimi
obrestmi od 12.11.2004 dalje.

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne

listine naložilo dolžniku, da plača upniku glavnico v znesku

149.280,73 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne zapadlosti

posameznih računov dalje in stroške izvršbe v znesku 21.581,00 SIT.

Hkrati je dovolilo predlagano izvršbo. Z izpodbijanim sklepom pa je

sodišče prve stopnje v celoti ustavilo izvršbo z obrazložitvijo, da

je upnikova denarna terjatev v celoti plačana.

Proti takšni odločitvi je upnik vložil pravočasno pritožbo, s katero

uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve

dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava.

Navaja, da je dolžnikov dolžnik nakazal znesek 301.250,84 SIT. S tem

pa ni poravnal celotne obveznosti. Ob upoštevanju določbe 288. čl.

Obligacijskega zakonika je dolžnik z omenjenim nakazilo pokril

obresti od izvršilnih stroškov v višini 18.901,10 SIT, izvršilne

stroške v višini 21.581,00 SIT, obresti od glavnice v višini

132.895,10 SIT in del glavnice v višini 127.873,64 SIT. Še vedno pa

dolguje preostanek glavnice v znesku 21.407,09 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 12.11.2004 dalje. Predlaga ustavitev postopka

za plačani znesek in njegovo nadaljevanje še za neporavnani del

glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v celoti ustavilo

izvršbo, potem, ko ga je banka obvestila o opravljenem poplačilu

upnika. Ustavitev izvršbe je način končanja izvršilnega postopka,

normalno pa se postopek konča, kadar je upnik v celoti poplačan. Ali

ugotovitev sodišča prve stopnje iz izpodbijanega deklaratornega

sklepa, da je terjatev v celoti poplačana, ustreza dejanskemu stanju

ali ne, na podlagi obrazložitve izpodbijanega sklepa, ni mogoče

preizkusiti. Upnik namreč zatrjuje, da je bila njegova terjatev le

delno realizirana oziroma, da je dolžnikova obveznost prenehala le v

obsegu plačanega zneska 301.250,84 SIT, ki pa ob upoštevanju pravil o

vračunavanju (288. čl. Obligacijskega zakonika) "pokriva" le stroške,

obresti in del glavnice. Sklep sodišča prve stopnje je pomanjkljiv,

saj ga ni mogoče preizkusiti, zato ga je bilo treba v izpodbijanem

delu razveljaviti (3. točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v

zvezi s 15. čl. ZIZ). Pritoženo sodišče še opozarja na uveljavljeno

stališče sodne prakse, po katerem mora izvršilno sodišče obvestilo

banke, da je upnika v celoti poplačala v skladu s sklepom o izvršbi,

poslati upniku. Če ta ne odgovori, se šteje, da je v celoti poplačan

in v tem primeru izda sodišče sklep o ustavitvi. V primeru, da upnik

odgovori, da ni v celoti poplačan, pa bo na njem dolžnost, da to z

ustreznim obračunom dokaže.