VSK sklep I Cp 851/2004

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da za odločitev o sporu ni pristojno, zato se je izreklo za nepristojno in tožbo zavrglo.

Zoper ta sklep se pritožuje tožnica po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da predstavlja spor zaradi posega v grob premoženjskopravni spor, kot tudi spor zaradi posega v osebnostne pravice tožnice. Zato je podana stvarna pristojnost naslovnega sodišča. Spor obstaja med tožnico in toženima strankama, za urejanje teh razmerij pa ni pristojen inšpektorat M.o.K.. Spor, ki je nastal zaradi posega v grob, pomeni poseg v pravice v ta grob pokopanih oseb in s tem tudi pravice tožnice, njihove najožje sorodnice. Zato ima tožnica pravico do sodnega varstva. Dosedanja sodna praksa potrjuje, da je v takšnih primerih bilo pristojno sodišče, ne pa občinska inšpekcija. Kaj pa v primeru, če občinska inšpekcija sploh ni organizirana, kot npr. v manjših občinah. Sodišče se v izpodbijanem sklepu sklicuje na to, da naj bi navedeni spor razrešil občinski inšpektorat, vendar pa je ta že začeti postopek ustavil, kot izhaja iz dopisa št. K 3522-16/2004 z dne 2.6.2004. Stanje zaradi posega v grob je enako kot izhaja iz vložene tožbe. Inšpektorat ne more nadzirati prve tožene stranke, ki je v sklopu M.o.K., saj nadzorovanje samega sebe in ukrepanje zoper lastno osebo v praksi ne povzroči nikakršnih učinkov. Zoper drugo toženo stranko, ki je poseg dejansko izvedla, pa inšpektorat sploh ni izdal nobene odločbe in o kakšnem ukrepanju sploh ni bila seznanjena.

Pritožba je utemeljena.

Tožnica s tožbo zahteva, da sta toženi stranki dolžni storiti vse potrebno, da se grob, ki ga je postavila drugotožena stranka konec avgusta 2003, na pokopališču na T., na sedaj obstoječe mesto, to je tik ob grobu pokojne P.M. in pokojnega P.I., s tega mesta odmakne za 35 cm proti zahodu, in sicer po vsej dolžini groba obeh pokojnih. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da urejanje grobov in pokopališč določa Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (ZPPDUP-Ur. l. SRS, št. 34/84 s spremembami) ter na njegovi podlagi sprejeti občinski odloki. V skladu s 40. členom tega zakona nadzoruje uresničevanje tega zakona za komunalne zadeve pristojni občinski upravni organ. V predmetni zadevi pa je že izdal odločbo občinski inšpektorat M.o.K., zato je podana pristojnost pristojnega občinskega upravnega organa in ne sodna pristojnost.

40člen ZPPDUP določa le, da uresničevanje tega zakona nadzoruje pristojni občinski upravni organ in v tej smeri je občinski inšpektor že ukrepal zaradi ugotovljenih nepravilnosti, in sicer zaradi izdelave načrta razdelitve pokopališča na oddelke in grobne prostore, v katerem se posebej označijo prostori za posamezne vrste pokopov in primerno oštevilčijo ter uskladijo z evidenco umrlih in evidenco najemnikov grobnih prostorov, upoštevajoč 8., 9., 12., 18. in 20. člen Odloka o upravljanju pokopališč in pokopališkem redu (Objave, št. 6/97), kot izhaja iz odločb občinskega inšpektorata M.o.K. z dne 4.12.2003 in z dne 26.1.2004 (priloga A17 in A18 spisa). S cit. odločbama je pristojni občinski inšpektor naložil prvo toženi stranki kot upravljalcu pokopališča na T. le obveznost izdelave evidenc in katastrov po 12. členu Odloka o upravljanju pokopališč in pokopališkem redu, in da mora izdelan načrt razdelitve pokopališča v danem roku predložiti občinskemu inšpektoratu M.o.K.. Ne nanašata pa se cit. odločbi na ureditev spornega razmerja med pravdnimi strankami, kar pravilno opozarja pritožba. V obravnavani zadevi gre za spor med tožnico in toženima strankama zaradi neustrezne postavitve groba oz. betonskega okvirja, tako da med groboma ni prostora za vzdrževanje groba. Zato tožnica zahteva ustrezno prestavitev. To pa je premoženjskopravni spor, o katerem odloča sodišče v smislu 1. člena Zakona o pravdnem postopku ( ZPP ). Zato odločitev prvostopenjskega sodišča ni pravilna, pritožba pa utemeljena. Zato ji je sodišče ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje (3. točka 365. člena ZPP).