VSL sklep I Cpg 1030/2003

Pritožba se delno zavrne in se izpodbijana 2. točka izreka sklepa, v
kolikor se nanaša na glavnico 479.730,80 SIT, potrdi.
V preostalem delu se pritožbi ugodi in se v preostalem delu 2. točke
izreka izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da se

postopek, ki je bil prekinjen dne 12.5.1998, nadaljuje z dnem

14.5.2003 (1. točka izreka), nato pa je sklep o izvršbi Okrajnega

sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 98/01153 z dne 11.2.1998,

razveljavilo v 1. in 3. točki izreka ter tožbo zavrglo (2. točka

izreka).

Tožeča stranka je zoper odločitev prvostopnega sodišča v 2. točki

izreka sklepa pravočasno vložila pritožbo. V pritožbi navaja, da je

terjatve prijavila v stečajnem postopku nad toženo stranko, in sicer

4.6.1998, kot je razvidno iz priloge. Zato trditev, da tožeča stranka

nima interesa za vodenje tega pravdnega postopka, ni resnična. Prosi,

da se njena prijava terjatve v tem stečajnem postopku upošteva, kot

je bila vložena dne 4.6.1998.

Pritožba je delno utemeljena.

Upniki, katerih terjatve do stečajnega dolžnika so nastale do začetka

stečajnega postopka, lahko dosežejo poplačilo svojih terjatev samo v

stečajnem postopku, na podlagi pravnomočnega sklepa o glavni

razdelitvi. Pri glavni razdelitvi pa so udeleženi le upniki, ki so

terjatve prijavili (v skladu s 1. odst. 137. člena Zakona o prisilni

poravnavi, stečaju in likvidaciji, v nadaljevanju ZPPSL) in njihove

terjatve veljajo za ugotovljene (kar pomeni, da jih je priznal

stečajni upravitelj in jih ni prerekal nobeden izmed upnikov oziroma,

da so bile prerekane, pa je upnik v pravdi za ugotovitev obstoja

terjatve uspel oziroma je bil zavrnjen zahtevek za ugotovitev

neobstoja terjatve, v kolikor je bil na pravdo napoten stečajni

upravitelj ali drug upnik).

Prvostopno sodišče je razveljavilo sklep o izvršbi in zavrglo tožbo z

utemeljitvijo, da tožeča stranka nima interesa za vodenje pravdnega

postopka, ker v stečajnem postopku nad toženo stranko ni prijavila

vtoževane terjatve. Takšni zaključki prvostopnega sodišča bi bili

pravilni, v kolikor tožeča stranka terjatve dejansko ne bi prijavila

v stečajnem postopku nad dolžnikom. Vendar pa pritožbeno sodišče po

pregledu tabele prijavljenih terjatev, ki je bila priloga gradivu

stečajnega upravitelja za preizkus terjatev in po pregledu prijave

terjatve (prilogi C3, C4) ugotavlja, da je tožeča stranka v znesku

prijavljenih obresti 98.482,30 SIT prijavila prav obresti od v tej

pravdi vtoževanih računov. Ugotovitev prvostopnega sodišča, da tožeča

stranka terjatve (za obresti) ni prijavila v stečajnem postopku, je

torej zmotna.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbi tožeče stranke zoper

tisti del izpodbijanega sklepa, s katerim je prvostopno sodišče

zavrglo tožbo za plačilo obresti od vtoževanih računov od dnevov

zapadlosti do plačil le-teh, ugodilo, izpodbijani sklep v tem delu

razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v tem obsegu v nov

postopek (3. točka 365. člena ZPP).

Prvostopno sodišče naj v novem postopku preveri, ali so bile

vtoževane obresti v stečajnem postopku nad toženo stranko priznane

ali prerekane, nato pa naj o zahtevku ponovno odloči. V novem

postopku naj odloči tudi o priglašenih stroških postopka (glede

katerih je tožeča stranka v vlogi z dne 20.5.2003 sicer navedla, da

je dobila plačane).

V preostalem delu pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka dne 30.4.1998

umaknila predlog za izvršbo za plačano glavnico. Prvostopno sodišče

bi torej moralo postopek v tem delu (za glavnico) ustaviti, a je

tožbo zavrglo. Ker pa so učinki zavrženja tožbe enaki kot učinki

ustavitve postopka, pritožbeno sodišče odločitve prvostopnega sodišča

ni spreminjalo in je pritožbo tožeče stranke zavrnilo ter izpodbijano

odločbo v tem delu potrdilo (2. toča 365. člena ZPP).