VSL sklep III Cpg 86/2004

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Sodišče prve stopnje je zavrglo upnikov predlog z dne 26.7.2004, s

katerim je predlagal, da sodišče prepove družbama SI. d.d., Ljubljana

in SA. d.d., Ljubljana izvajanje gradbenih del na nepremičninah, ki

so predmet njegovega denacionalizacijskega zahtevka in prodajo teh

nepremičnin.

Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navedel je, da ima upnik

pravni interes, da sodišče obvesti o nepravilnostih, saj ima

izločitveni zahtevek. Upnik se v pritožbi sprašuje, kdo sicer lahko

prepreči prodajo njegovega premoženja, ki je predmet

denacionalizacijskega postopka in uporabo tega premoženja s strani

družb SI. d.d., Ljubljana in SA. d.d., Ljubljana. Sodišče prve

stopnje bi moralo upoštevati določbo 88. člena Zakona o

denacionalizaciji, saj je upnik v denacionalizacijskem postopku

uveljavljal vrnitev nepremičnin v naravi. Zato bi moralo upnikov

predlog obravnavati vsebinsko, če pa je šlo za nepopolno vlogo, bi ga

moralo pozvati, da jo popravi.

Pritožba ni utemeljena.

Upnik je v predlogu z dne 26.2004 navedel, da družbi SI. d.d.,

Ljubljana in SA. d.d., Ljubljana izvajata razna gradbena dela na

nepremičninah, ki so predmet njegove izločitvene pravice, ki jo je

prijavil v stečajnem postopku in glede vrnitve katerih teče

denacionalizacijski postopek. Stečajnemu senatu je predlagal, da

navedenima družbama prepove izvajanje gradbenih del na teh

nepremičninah.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da ni pristojno za

izrekanje takšne prepovedi, zaradi česar je pravilno upnikov predlog

zavrglo (3. odst. 18. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). Iz

določb ZPPSL namreč ne izhaja, da bi v okviru pristojnosti za vodenja

stečajnega postopka stečajni senat imel takšna pooblastila. Za

izrekanje takšne prepovedi in ugotavljanje njene utemeljenosti bi bil

lahko pristojen organ, pred katerim upnik uveljavlja vrnitev

predmetnih nepremičnin in sicer po postopku, ki velja zanj; ali pa

redno sodišče v drugem postopku.

Upnik je hkrati s svojim predlogom predlagal, da stečajni senat

prepove prodajo nepremičnin, ki so predmet njegovega izločitvenega

zahtevka. Tudi v tem delu je sodišče prve stopnje pravilno njegov

predlog zavrglo. Zmotno je stališče pritožnika, da se lahko kadar

koli udeležuje stečajnega postopka. Čeprav je pritožnik, kot stečajni

upnik stranka stečajnega postopka, ima glede na določbe ZPPSL le

omejene možnosti sodelovanja v njem. Predlogov, izjav in ugovorov ne

more dati oziroma vložiti, če je zamudil rok oziroma izostal z

naroka, na katerem bi jih moral dati oziroma vložiti (4. odst. 11.

člena ZPPSL). Navedena določba pomeni, da lahko stečajni upnik

sodeluje v stečajnem postopku le takrat in na način kot mu to

predpisuje ZPPSL. Premoženje stečajnega dolžnika se proda na podlagi

pravnomočnega sklepa, s katerim stečajni senat odredi prodajo

premoženja (152. člen ZPPSL). Proti temu sklepu je dopustna pritožba.

Torej ima upnik možnost izpobijati prodajo dolžnikovega premoženja le

s pritožbo proti sklepu o prodaji v smislu določbe 4. odst. 11. člena

ZPPSL. Zato njegov predlog, s katerim želi doseči prepoved prodaje

nepremičnin ni dovoljen.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo

sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15.

členom ZPPSL).