VSK sklep I Cp 1030/2003

Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep prvostopenjskega
sodišča.

Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da se sodna

taksa za pritožbo tožeče stranke odmeri v višini 5333 točk

ter je tožeča stranka v 15-ih dneh dolžna plačati manjkajoči

del sodne takse za pritožbo v višini 1122,47 točk in sodno

takso za opomin v višini 500 točk na vplačilni račun sodnih

taks.

Zoper tak sklep se je tožeča stranka pritožila. Znesek

4.000.000,00 SIT, deljen z vrednostjo točke, pade v razpon

nad 100.000 točk, treba je zato plačati 1% od tolarske

protivrednosti, zaradi pritožbe 2%, torej 80.000,00 SIT in

nič več. To je tožnik pojasnil v postopku. Sodišče je

odločilo drugače, ko je vrednost zahtevka 4.000.000,00 SIT

delilo s tedanjo vrednostjo točke (15,00 SIT) in dobilo

266,66 točk. Niti izračun ne prenese tega rezulata, pravilno

gre za 266.666,66 točk. Ko se deli vrednost zahtevka z

vrednostjo točke, je treba upoštevati določene razpone in

najti število točk v razponu. Praksa večine sodišč kaže, da

izračunajo takso na način, kot prikazuje tožnik. Priglaša

pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Po oceni pritožbenega sodišča je odločitev prvostopenjskega

sodišča pravilna. Ugotovilo je namreč, da je glede na

vrednost točke ob vložitvi tožbe (15,00 SIT) znašala sodna

taksa za tožbo 1%, 2.666,66 točk, saj je vrednost zahtevka

znašala 266.666 točk (v sklepu je le očitna pisna pomota -

2.666,66 točk, saj izračun po delitvi zneska 4.000.000,00

SIT s 15,00 SIT da znesek 266.666,66 točk). Ker se za

pritožbo plača dvojna taksa (Tar. št. 1 in 3 Zakona o sodnih

taksah - ZST) znaša sodna taksa za pritožbo 5.333 točk, ob

upoštevanju vrednost točke 19 SIT na dan odmere 101.327,00

SIT in ne 80.000,00 SIT, kot to trdi tožeča stranka. Taksno

tarifo je potrebno razlagati v povezavi s splošnim delom

ZST. V 7. členu je določeno, da se taksne obvenosti določajo

v točkah ali v sorazmerju z vrednostjo zahtevka oz.

predmeta, izraženem v odstotkih. Vrednost zahtevka oz.

predmeta in razponi vrednosti pa so v tem zakonu vedno

določeni s številom točk. Tudi pri vrednosti zahtevka nad

100.000 točk, ko je taksa sicer določena v 1% tolarske

protivrednosti, je maksimirana na 200.000 točk, opredeljena

torej v točkah (1. odst. Tar. št. 1). Pravilno je zato

prvostopenjsko sodišče pri odmeri takse vrednost spornega

predmeta pretvorilo v število točk po vrednosti točke ob

vložitvi tožbe, saj se pri odmeri takse vzame kot osnova za

izračun takse vrednost točke na dan nastanka taksne

obveznosti (4. odst. 7.čl. ZST) in je za plačilo sodne takse

odločilna v točkah določena vrednost zahtevka ob vložitvi

vloge (3. odst. 18. čl. ZST) ter ta prvotna vrednost

(določena s številom točk) ostane podlaga za plačilo takse

(1. odst. 25. čl. ZST). Pritožnik opozarja na drugačno

prakso sodišč, ki pa pritožbenemu sodišču ni poznana, in

tudi v informatizirani bazi odločb višjih sodišč ni najti

odločb, na katere se sklicuje pritožnik. Pritožbeno sodišče

je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep

prvostopenjskega sodišča, saj tudi uradoma upoštevnih

postopkovnih kršitev ni zasledilo (2. odst. 350. čl. ter 2.

tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku).