VSL sklep III Cpg 76/2003

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje o glavni razdelitvi razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavo.

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo o glavni razdelitvi stečajne mase (1. in 2. točka izreka) ter v tretji točki izreka zavrnilo ugovor upnice D.L..

Upnica je zoper tisti del sklepa, s katerim je bil njen ugovor zoper sklep stečajnega senata o potrditvi osnutka glavne delitve zavrnjen, vložila pravočasno pritožbo iz razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in ji prizna terjatev, ki je navedena kot prijavljena terjatev v osnutku delitve kot priviligirano terjatev oziroma, da pritožbi ugodi, sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje, da ponovno odloči o ugovoru. Stečajna upraviteljica je na pritožbo odgovorila in navedla, da meni, da le ta ni utemeljena, ker za upnico veljajo določila ZPPSL/94 z vsemi spremembami, zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določilo 160. člena ZPPSL.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je bil stečajni postopek nad dolžnikom začet dne 2.2.1999. Sklep o glavni razdelitvi je bil izdan dne 11.9.2003. Za presojo pravilne uporabe materialnega prava za glavno razdelitev stečajne mase je potrebno uporabiti določila Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS št. 67/93, 39/97 in 52/99, v nadaljevanju ZPPSL). V skladu z določilom drugega odstavka 165. člena ZPPSL izda stečajni senat sklep o glavni razdelitvi po obravnavi o glavni razdelitvi. V sklepu o glavni razdelitvi odloči stečajni senat tudi o ugovorih (tretji odstavek 165. člena ZPPSL). Ker je stečajni senat upničin ugovor zavrnil, je s sklepom o glavni razdelitvi odločil, da se opravi razdelitev v skladu z osnutkom glavne razdelitve. To pa za pritožnico, ki je vpisana v osnutku glavne razdelitve pod zap. št. 087 pomeni, da ji je priznana terjatev v višini 302.995,00 SIT in odobreno izplačilo te terjatve v višini 105.738,76 SIT, kar predstavlja 34,897856% priznanega zneska. Odgovor na pritožbene trditve, da bi moralo sodišče prve stopnje odrediti izplačilo upničine terjatve v celotnem znesku prijavljene terjatve in ne le v odstotku, je odvisen od vprašanja, kakšen pravni temelj ima upničina priznana terjatev. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa zapisalo, da predstavlja upničina priznana terjatev stroške postopka v znesku 76.000,00 SIT in razliko v plači od 23.2.1993 do 6.9.1993 v znesku 302.995,00 SIT, kar pa ni priviligirana terjatev iz 160. člena ZPPSL. Nadalje je razlogovalo, da se je stečajni postopek začel v letu 1999 in da zato razlike v plači ne morejo biti priviligirana terjatev iz 160. člena ZPPSL. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je izrek sklepa o glavni razdelitvi, po katerem je sodišče glede na zavrnitev upničinega ugovora odredilo upnici izplačilo zneska 105.738,76 SIT, kar predstavlja 34,897856 % od priznane terjatve 302.995,00 SIT, v nasprotju z razlogi sklepa o zavrnitvi ugovora, v katerem sodišče prve stopnje navaja, da znaša njena terjatev v osnutku glavne delitve 76.000,00 SIT iz naslova stroškov postopka in razliko v plači v znesku 302.995 SIT, saj obstoji računska razlika v višini 76.000,00 SIT. Sklep o zavrnitvi ugovora prav tako nima razlogov o tem, na kakšen način je obračunana razlika v plači v znesku 302.995 SIT, to je kakšen del predstavlja glavnico, obračunane zakonite zamudne obresti, ki so se natekle do dneva začetka stečajnega postopka (1. točka prvega odstavka 160a čl. ZPPSL) in iz katerega dela stečajne mase bodo z izplačilom sorazmernega dela razlike v plači plačani prispevki, povezani z izplačilom.

Pritožbeno sodišče je iz zgoraj navedenih razlogov ugotovilo, da ima sklep v izpodbijanem delu take pomankljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti, s čimer je v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL), ugotovilo bistveno kršitev določb stečajnega postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). Zato je pritožbi ugodilo in v celoti razveljavilo sklep o glavni delitvi, saj je le ta odvisen od ponovne odločitve o upničinem ugovoru (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). O tem pa bo sodišče prve stopnje lahko ponovno odločilo šele takrat, ko bo ugotovilo, po katerih pravnih podlagah in v kakšni višini so upničine terjatve priznane (in ugotovljene) v stečajnem postopku. Pred odločitvijo pa naj sodišče prve stopnje upnico seznani tudi z odgovorom stečajne upraviteljice z dne 12.9.2003, za katerega si je upraviteljica na naroku za glavno delitev pridržala rok, iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi jo z njim sodišče že seznanilo.