VSK sklep Kp 93/93

Pritožbi pooblaščenca zasebne tožilke se ugodi in sodba sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter zadeva vrne v novo sojenje.

Temeljno sodišče v ..., enota v ... je z izpodbijano sodbo oprostilo obd. obtožbe, ki je zoper njega podana v smeri kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 54. člena KZS; oprostilo ga je na podlagi 3. točke 350. člena ZKP in skladno s tem odločilo, da mora zasebna tožilka povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke člena 95/II ZKP (3. odstavek 99. člena ZKP).

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pritožil pooblaščenec zasebne tožilke, odvetnik iz ..., in to iz vseh pritožbenih razlogov 363. člena ZKP. V pritožbi je podal predlog, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je treba pritožbeni navedbi pooblaščenca zasebne tožilke, ko pravi, da je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da ni moč ugotoviti, kaj se je dogajalo kritičnega večera, in kako so potekali dogodki potem, ko so igralci igre Catch the Cash zvedeli, da vloženega denarja ne bodo dobili povrnjenega. Pritožbeno sodišče meni, da je vsekakor mogoče ugotoviti, kaj se je kritičnega večera zgodilo zasebni tožilki ... na parkirnem prostoru Hotelskega podjetja ... v ... pri ... O tem je namreč imenovana izpovedala dovolj izčrpno in razločno, ko je bila kot priča zaslišana na sodišču, njene izpovedbe o tem, da je takrat utrpela lahko telesno poškodbo, pa potrjuje priložena zdravstvena dokumentacija. Obdolženec s tem v zvezi sicer zatrjuje, da z zasebno tožilko kakšnega fizičnega stika ni imel, da pa ga je ta ogoljufala za 5.000 DEM s prej omenjeno igro.

Motiv za takšen nastop obdolženca proti zasebni tožilki, kot ga zatrjuje slednja, je tedaj nedvomno obstajal.

Kar se tiče krivdne oblike, s katero mora biti storjeno kaznivo dejanje po 1. odstavku 54. člena KZS, pa je sicer res, da je mogoče tako kaznivo dejanje storiti le naklepno, kot je navedeno v obrazložitvi izpodbijane sodbe. Vendar pri tem zadostuje že eventualni naklep, ki v obravnavanem primeru ni izključen. To še zlasti spričo dejstva, ki ga zatrjuje zasebna tožilka, da je imela takrat v levi roki ključe avtomobila, s katerim se je nameravala odpeljati, obdolženec pa da ji je to hotel preprečiti, jo zagrabil za levo roko in jo z močnim stiskom poškodoval. Če je to res, se je obdolženec vsekakor zavedal, da z močnim stiskom oškodovankine roke, v kateri so bili ključi, lahko povzroči poškodbo roke, in je tedaj na to pristal. Ob enaki predpostavki bi bilo mogoče obdolženčevo ravnanje opredeliti tudi kot kaznivo dejanje grdega ravnanja po členu 65 KZ RS.

Glede na povedano, torej ker je dejansko stanje ugotovljeno vsaj nepopolno, je pritožbeno sodišče pritožbi pooblaščenca zasebne tožilke ugodilo, to je izpodbijano sodbo razveljavilo (člen 385/I ZKP). Pri novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ponovno oceniti izvedene dokaze, po potrebi izvesti še nove in nato na novo odločiti o zasebni tožbi ...

Sklicevanje na ZKP kot predpis SFRJ oziroma uporaba tega predpisa je v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).