VSK sklep Cpg 141/93

Pritožba dolžnika se zavrne kot neutemeljena in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnika za odložitev izvršbe zavrnilo.

Zoper ta sklep se pritožuje dolžnik po svojem pooblaščencu brez posebne navedbe pritožbenih razlogov in predlaga, naj ga pritožbeno sodišče razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma ga spremeni, tako da predlogu dolžnika za odložitev izvršbe ugodi. V konkretnem primeru teče stečajni postopek zoper dolžnika, le nekateri upniki pa imajo zastavne in hipotekarne pravice do dela premoženja. Zato bi izvršba za realiziranje teh zastavnih pravic, če bi tekla naprej, povzročila dolžniku in s tem njegovim upnikom znatnejšo škodo, saj je dolžnikovo premoženje v bistvu premoženje njegovih upnikov. Če bi se v stečaju ponudil odkup dolžnika v celoti, torej tudi s premoženjem, ki je predmet zastavnih in hipotekarnih pravic upnikov, bi bila dosežena višja cena in s tem večja stečajna masa, ki bi lahko krila celotne terjatve upnikov.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje o dolžnikovem predlogu na odložitev izvršbe odločilo v skladu z določilom 63. in sledečih členov ZIP. Vložitev tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika, na katero se sklicuje dolžnik, ne spada med primere, zaradi katerih se sme po 1. odstavku 63. člena ZIP odložiti izvršba. Prav tako ne bi bila utemeljena odložitev izvršbe po 2. odstavku 63. člena ZIP, saj v konkretnem primeru ne gre za to, da bi z nadaljevanjem izvršbe utrpel škodo dolžnik sam, ampak njegovi upniki. Po izrečnem določilu 1. odstavka 63. člena ZIP pa je odlog izvršbe na predlog dolžnika možen le, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi on z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Tako ni nobene podlage za odložitev izvršbe, kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo.