VSRS Sodba VIII Ips 267/2007

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se redna odpoved pogodbe zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 17. 3. 2004 razveljavi, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo in da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo in ji za nazaj priznati pravice iz delovnega razmerja, kot če bi delala.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prva stopnje.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo iz (vseh) revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je sodišče spregledalo, da tožena stranka tožnici ni vročila pisne obdolžitve v smislu prvega odstavka 177. člena ZDR in je že zato redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Nerazčiščeno je ostalo vprašanje obstoja dveh pogodb o zaposlitvi in odpoved samo ene pogodbe. Kršeno je bilo tudi določilo o tem, da je dokazno breme na strani delodajalca. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

4Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.

5V odgovoru na revizijo je tožena stranka prerekala revizijske navedbe in predlagala, da sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrne.

6Revizija ni utemeljena.

7Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

8Revidentka je revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka uveljavljala samo formalno, ne da bi jo vsebinsko opredelila, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

9Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava (na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti).

10Revizija navaja, da tožena stranka tožnici ni vročila pisne obdolžitve v smislu prvega odstavka 177. člena ZDR. Tako navedbo je tožeča stranka sicer že uveljavljala v tožbi, vendar sodišče prve stopnje v tej zvezi ni izvajalo nobenega dokaza, niti ni o pisni obdolžitvi zavzelo nobenega stališča v svoji sodbi. Iz pritožbenih navedb tožeče stranke ni razvidno, da bi ta v tem delu vložila pritožbo in zato tudi v izpodbijani sodbi o pisni obdolžitvi ni nobenega stališča. Zato navajanje, da tožena stranka tožeči stranki ni vročila pisne obdolžitve, pomeni (v reviziji) novoto glede na ugotovljeno dejansko stanje in je ne glede na to, da posledično lahko tako stanje pomeni tudi zmotno uporabo materialnega prava, v revizijskem postopku ni mogoče obravnavati.

11Po določbi tretje alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 42/2002) so razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov s strani delodajalca, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznosti iz delovnega razmerja. Zakon določa v drugem odstavku 88. člena ZDR, da je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če je razlog resen in utemeljen in če onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. V petem odstavku 88. člena ZDR pa je še določba, da mora delodajalec podati odpoved najkasneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga.

12V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je bila tožnici pogodba o zaposlitvi odpovedana iz krivdnega razloga zato, ker je tožnica izostajala z dela, ne de bi imela za odsotnost upravičen razlog. Zaradi tega je, po ugotovitvi sodišča, tožena stranka utemeljeno ocenila, da obstaja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi in da nadaljevanje delovnega razmerja tožnice ni več mogoče.

13Sodišče je pravilno zaključilo, da gre pri navedbah o dveh pogodbah za konstrukt, ki na odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more imeti vpliva. Dejstvo je, da delavec istočasno ne more imeti sklenjenih dveh pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas, niti pri dveh niti samo pri enem delodajalcu. Če je (pa čeprav v nasprotju z zakonskimi določbami) tožnica z novim delodajalcem podpisala novo pogodbo o zaposlitvi, to pomeni, da je, če je to posebej določeno ali ne, stara pogodba o zaposlitvi prenehala veljati. Zato delodajalec niti ni imel možnosti, da bi odpovedoval tudi to pogodbo, ki ni bila več temelj za obstoj delovnega razmerja, ker je bila nadomeščena z novo pogodbo o zaposlitvi.

14Glede dokaznega bremena po mnenju revizijskega sodišča ni nobenega odprtega vprašanja. Dokazano je bilo, kar je tudi dejanska ugotovitev obeh nižjih sodišč, da tožeči stranki nihče ni odobril dopusta in da je bila zato njena odsotnost neupravičena, kar pomeni, da je tožena stranka uspela dokazati utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. To pa pomeni, da je bila izpolnjena zahteva prvega odstavka 82. člena ZDR in tovrstna revizijska graja ni sprejemljiva.

15Ker je bil v postopku dokazan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, zaradi katerega delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati (drugi odstavek 88. člena ZDR), revizijsko sodišče reviziji ni moglo ugoditi.

16Zaradi navedenih razlogov revizijsko sodišče reviziji ni ugodilo, ampak jo je v skladu z določbo 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.