VSRS Sodba VIII Ips 86/2007

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 22.6.2004 zaradi nespoštovanja navodil pristojnega zdravnika, na ugotovitev, da mu delovno razmerje ni prenehalo, ampak je trajalo vse do upokojitve 7.4.2006, da ga je dolžna tožena stranka pozvati nazaj na delo in mu do 6.4.2006 priznati vse pravice iz dela in po delu.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da v času bolniškega staleža nikoli ni opravljal gradbenih del, kakor se mu očita in kar sta neutemeljeno ugotovili prvostopenjsko in pritožbeno sodišče. Tožnik nikoli ni dobil navodil, kaj v času bolniškega staleža lahko dela in česa ne sme. Takih navodil mu ni dal niti pristojni zdravnik niti zdravniška komisija. Tožnik doživlja odločitve sodišč kot krivico, saj je bil preko 38 let dober delavec in je vedno izpolnjeval prejeta navodila. Predlagal je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni in v celoti ugodi tožbenemu zahtevku.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Revizija bistvene kršitve določb pravdnega postopka vsebinsko ni navajala, ampak samo formalno, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Po določbi 6. alineje prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Uradni list RS, št. 42/2002) je eden od razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na strani delavca, če ta, v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije. Zakon določa v prvem odstavku 110. člena ZDR, da je izredno mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka in ob izpolnitvi zahtev drugega odstavka 83. člena ZDR. Drugi odstavek 110. člena ZDR določa, da mora izredno odpoved pogodbena stranka podati najkasneje v 15 dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga.

V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik v dneh, ki se mu očitajo, opravljal pridobitno delo na gradbenem objektu, ki ga je gradil v Kranju. Tožnik je nosil iz gradbenega objekta lesene punte in jih zlagal na kup, vozil je samokolnico z deskami kraticami, zagozdami in drugim materialom, pospravljal odpadni material v objektu, nakladal pesek v mešalec in delal malto, opravljal zidarska dela ter vozil malto od mešalca v objekt. Čeprav sodišče ugotavlja, da tožniku omejitve, ki se jih mora držati v času bolniškega staleža, niso bile vpisane v odločbi ZZZS, ki je bila izdana v spornem obdobju (17.4.2004 do 18.6.2004), je sodišče zaključilo, da je tožnik vedel, kaj lahko dela in česa ne sme (omejitve je imel zapisane v odločbi za čas od 21.2.2004 do 16.4.2004), saj je imel dovoljenje za dnevne izhode le zaradi narave zdravljenja. Tudi po mnenju revizijskega sodišča, dela, ki jih je opravljal, ne sodijo v izhod „zaradi narave zdravljenja“. To velja tudi, če niti ne upoštevamo odločbe ZPIZ o priznanju invalidnosti III. kategorije iz leta 2002, zaradi katere je tožnik vedel, kaj lahko dela in česa ne sme.

Ker je tožnik opravljal ugotovljena dela na gradbenem objektu, čeprav je imel z odločbo ZZZS dovoljene le dnevne izhode zaradi narave zdravljenja, je pravilen zaključek sodišča v izpodbijani sodbi, da je ravnal v nasprotju z navodili pristojne zdravniške komisije oziroma pristojnega zdravnika. Tako je bil izpolnjen dejanski stan odpovednega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 111. člena ZDR.

Ker je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Odgovor na revizijo ni pripomogel k odločitvi revizijskega sodišča, zato je sodišče sklenilo, da stroške odgovora na revizijo krije tožena stranka sama (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).