VSRS Sklep I Up 558/2001

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 524/2001-2 z dne 17.4.2001.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrglo tožbo proti ukazu tožene stranke o razglasitvi Zakona o preoblikovanju prostih carinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih z državami članicami Evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije, v mejne prodajalne in o posebnih ukrepih nadzora teh prodajaln (v nadaljevanju ZPPCPEU) in njegovi objavi v Uradnem listu RS, št. 13/2001 z dne 28.3.2001.

V obrazložitvi je navedlo, da tožnik s tožbo zatrjuje, da je bila z objavo ZPPCPEU kršena njegova temeljna državljanska pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave Republike Slovenije. Tožena stranka naj bi z izdajo izpodbijanega ukaza povzročila, da je bil ZPPCPEU razglašen dne 22.2.2001, kar je naslednji dan po sprejemu v Državnem zboru. Dne 28.2.2001 pa je N. stranka vložila pobudo volilcem za vložitev zahteve za razpis potrditvenega zakonodajnega referenduma o ZPPCPEU. Po presoji sodišča prve stopnje je treba tožbo zavreči, ker tožnik izpodbija ukaz o razglasitvi zakona, ki je sestavni del postopka uveljavitve zakona. Veljavnosti zakona ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu pa tudi ne v drugem sporu pred sodiščem splošne pristojnosti oziroma specializiranem sodiščem. Odločanje o veljavnosti zakona je po Ustavi Republike Slovenije v izključni pristojnosti Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

Tožnik v pritožbi navaja, da je akt razglasitve zakona posamični akt in kot tak predmet sodne presoje. Sklicuje se na 157. člen Ustave Republike Slovenije in zatrjuje, da na podlagi te določbe sodi v pristojnost Upravnega sodišča tudi presoja pravilnosti objave zakona. Dodatno še predlaga, da pritožbeno sodišče začne postopek presoje ustavnosti ZPPCPEU.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zavrglo tožnikovo tožbo, vloženo zoper ukaz, s katerim je tožena stranka razglasila ZPPCPEU.

Na drugačno odločitev ne morejo vplivati pritožbeni ugovori. Po določbah ZUS morajo biti za vsebinsko odločanje o tožbenem zahtevku predhodno podane procesne predpostavke, med njimi tudi dopustnost tožbe. Ta procesna predpostavka v obravnavani zadevi, tudi po presoji pritožbenega sodišča, ni podana, ker akt, na katerega se sklicuje tožnik v tožbi, ni posamični akt niti dejanje, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

Po določbi 1. odstavka 1. člena ZUS se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih interesov posameznikov, pravnih oseb in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti, proti odločitvam in dejanjem upravnih organov oziroma v skladu z zakonom drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih poooblastil na način in po postopku, ki ga določa ZUS. Predmet upravnega spora je glede na navedeno določbo posamični akt in dejanje, s katerim se posega v ustavne pravice posameznika.

Ukaz o razglasitvi zakona nima narave odločitve niti dejanja v postopku odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je ukaz o razglasitvi zakona akt v postopku uveljavitve zakona. Pravilnost uveljavitve zakona pa je stvar skladnosti zakona z ustavo, o čemer je po določbi 1. alinee 1. odstavka 160. člena Ustave Republike Slovenije pristojno odločati Ustavno sodišče Republike Slovenije. To sodišče je z odločbo, št. U-I-104/01-17 z dne 14. 6.2001 (Uradni list RS, št.

52/2001) tudi že odločilo o pravilnosti uveljavitve ZPPCPEU.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS, v skladu z 68. členom ZUS, zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep.