VSRS Sklep I Up 716/2002

Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 150/2002-16 z dne 26.4.2002 ter se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odstavka 334. člena Zakona o pravdnem postopku, v zvezi z 1. odstavkom 16. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) ter na podlagi 1. odstavka 8. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90, RS, št.

14/91, 38/96, 20/98, 70/2000 in 93/2001, v nadaljevanju ZST), ustavilo pritožbeni postopek, ker je po navedeni določbi ZST štelo tožnikovo pritožbo za umaknjeno in ker pritožbeno sodišče o pritožbi še ni odločilo.

Tožnik je namreč vložil pri sodišču prve stopnje pritožbo proti sodbi sodišča prve stopnje, opr.št. U 150/2002-11 z dne 21.2.2002. Pritožba ni bila taksirana, zato je sodišče prve stopnje poslalo pooblaščenki opomin za plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 34.000,00 SIT ter plačilo sodne takse za opomin v znesku 8.500,00 SIT. Rok za plačilo je bil določen z opominom, in sicer 15 dni. Pooblaščenka je prejela opomin za plačilo sodne takse za pritožbo dne 25.3.2002 in v roku oziroma do izdaje izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje takso ni plačala. V opominu je bilo tudi opozorilo, da, v kolikor sodna taksa ne bo plačana in ne bo predloženo dokazilo o plačilu takse, bo sodišče prve stopnje štelo pritožbo za umaknjeno na podlagi 1.

odstavka 8. člena ZST.

Tožnik v pritožbi citira določbo 1. odstavka 8. člena ZST. Meni, da citirani člen predvideva dva kumulativna pogoja. Prvi je, da sodna taksa ni plačana ali da vlogi ni priloženo dokazilo o plačani taksi, drugi pa je, da niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks. Po njegovem mnenju so v konkretni azilni zadevi podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks. Je kot prosilec za azil otrok brez spremstva, ki je posebej zaščiten s 14. členom Zakona o azilu in s Konvencijo o otrokovih pravicah. Glede na to, da gre za otroka brez spremstva, mu po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih center za socialno delo postavi skrbnika. Kot mladoletna oseba, ki je nastanjena v azilnem domu, je pod skrbništvom tega zavoda. Azilni dom zastopa direktor, ki je njegov predpostavljeni skrbnik. Za opravljanje tistih skrbniških nalog, ki jih ta zavod ne opravlja v okviru svoje redne dejavnosti, postavi center za socialno delo skrbnika za opravljanje teh posebnih nalog. V konkretni azilni zadevi je na intervencijo azilnega doma center za socialno delo njemu kot mladoletnemu prosilcu postavil skrbnika za poseben primer, in sicer Slovensko filantropijo, Center za psihosocialno pomoč beguncem ter osebo S.G.-A. Po zakonu morajo skrbniki skrbeti za mladoletnika kot njegovi starši in varovati njegove interese. Po 11. členu ZST so plačila sodnih taks oproščene tudi humanitarne organizacije, med katere sodi tudi Slovenska filantropija, kot tudi državni organi, kar je v tem primeru azilni dom. Tako Slovenska filantropija in azilni dom pa sta mladoletnikova skrbnika. Njemu kot mladoletnemu tožniku je postavljen tudi svetovalec za begunce, ki po 16. členu Zakona o azilu prosilcu nudi splošno pravno pomoč in ga zastopa, pri tem pa so vsi stroški svetovalca za begunce, v najširšem pomenu besede, kriti iz proračuna Republike Slovenije. Iz teh razlogov so po njegovem mnenju tako Slovenska filantropija in azilni dom, kot tudi svetovalec za begunce oproščeni plačila sodnih taks. Meni, da je iz dokazov, ki so splošno znani in se nahajajo v upravnem spisu, očitno, da je mladoletna oseba brez sredstev, da je nastanjen v azilnem domu, v katerem so mu zagotovljeni prebivanje, hrana in obleka, da prejema mesečno žepnino v višini 500,00 SIT, ter da se nahaja pod skrbništvom azilnega doma kot državnega organa in mu je zagotovljena brezplačna pravna pomoč prek svetovalca za begunce, katerega stroški so kriti iz proračunskih sredstev Republike Slovenije. Vse to so razlogi, zaradi katerih je kot mladoletni prosilec oproščen plačila sodnih taks.

Meni, da je sodišče prve stopnje napačno sklepalo, da niso kumulativno izpolnjeni pogoji za njegovo oprostitev plačila sodnih taks ter da so izpolnjeni pogoji za ustavitev pritožbenega postopka in napačno štelo njegovo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 21.2.2002 za umaknjeno. Zaradi tega meni, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo, s čimer je storilo bistveno kršitev postopka.

Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter obravnava njegovo pritožbo zoper izpodbijano sodbo z dne 21.2.2002.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena iz naslednjih razlogov:

Tožnik se v pritožbi zoper izpodbijani sklep pravilno sklicuje tudi na določbo 1. odstavka 11. člena ZST, po kateri so plačila sodnih taks oproščeni država in državni organi, lokalne samoupravne skupnosti humanitarne organizacije ter tuja država in tuji državljani, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost.

Tožnik je tuj državljan. Sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa, glede na citirano določbo 1. odstavka 11. člena ZST, ni ugotovilo, kar bi moralo, ali je tožnik kot tuj državljan oproščen plačila sodnih taks, ob pogojih te določbe.

To so sodišču prve stopnje narekovale tudi določbe 56. člena Ustave Republike Slovenije, ker gre pri tožniku za prosilca za azil, ki je otrok brez spremstva.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo tožnikovi pritožbi ter na podlagi 74. člena ZUS razveljavilo izpodbijani sklep ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.