VSRS Sklep VI Ips 1/2001

Predlog za obnovo postopka se zavrže.

S sklepom, glede katerega je predlagana obnova postopka, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožečih strank in potrdilo sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 800/98-7 z dne 9.12.1999. S tem sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) kot prepozno zavrglo njuno tožbo v delu, s katerim je bila izpodbijana odločba tožene stranke z dne 29.1.1996, v delu, s katerim so bila izpodbijana dejanja tožene stranke, pa kot nedovoljeno na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.

V predlogu za obnovo postopka, vloženem pri upravnem sodišču, zatrjujeta tožeči stranki obstoj obnovitvenih razlogov iz 1., 8. in 9. točke 1. odstavka 85. člena ZUS. Navajata, da sta po izdaji sklepa, zoper katerega predlagata obnovo postopka, in sicer dne 30.3.2001 pridobili listini, ki bistveno vplivata na odločitev, sodišče pa ju pri svojem odločanju ni uporabilo. Pridobili sta sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 434/96-9 z dne 15.11.2000, s katero je bila odločba tožene stranke z dne 29.1.1996, odpravljena in ji zadeva vrnjena v ponoven postopek. Pridobili sta tudi odločbo z dne 18.2.2001, s katero je tožena stranka odpravila odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostave C. z dne 30.5.1995, in zavrnila zahtevo B.N. za denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno pok. J.N., roj. M. Navajata, da so to nova dejstva in okoliščine in, da bi jima v denacionalizacijskem postopku moral biti priznan status stranke. Predlagata, da sodišče njunemu predlogu ugodi, razveljavi sklep, glede katerega predlagata obnovo postopka, in odpravi tudi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 800/89-7 z dne 9.12.1999.

Predlog za obnovo postopka ni dovoljen.

Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, katerega namen je, da se v ponovljenem postopku deloma ali v celoti ponovijo dejanja ugotavljanja dejstev in okoliščin dejanskega stanja, ker obnovitveni razlog nakazuje možnost, da je ugotovljeno dejansko stanje nepravilno, to pa je lahko vplivalo na odločitev. Po določbi 2.

odstavka 88. člena ZUS mora vložnik v predlogu za obnovo navesti razloge za obnovo in dokaze oziroma okoliščine, ki razloge verjetno izkazujejo, kar pomeni, da mora izpričati, da je zakoniti razlog za obnovo postopka iz 1. odstavka 85. člena ZUS vsaj verjeten.

V konkretnem primeru pa razlogi in dokazi oziroma okoliščine, ki jih navajata tožeči stranki, ne izkazujejo, da bi bil kakšen izmed zatrjevanih obnovitvenih razlogov vsaj verjeten. V predlogu za obnovo postopka namreč sploh ne zatrjujeta, da bi bilo dejansko stanje, na podlagi katerega je bilo v pritožbenem postopku odločeno, nepravilno ugotovljeno oziroma ne navajata, na podlagi česa, bi v ponovljenem pritožbenem postopku bilo mogoče drugače odločiti.

Ker tožeči stranki nista izpričali, da je zakoniti razlog za obnovo postopka vsaj verjeten, je sodišče njun predlog za obnovo postopka zavrglo na podlagi 1. odstavka 89. člena ZUS.