VSRS Sodba II Ips 608/92

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na nedopustnost izvršbe, dovoljene s sklepom Temeljnega sodišča v ... , enote v ... z dne 5.2.1991 opr.št., s katerim je tožniku naloženo, da preneha z motitvenimi dejanji na parc.št. 812 k.o. Ugotovilo je, da je tožnik utemeljeval nedopustnost izvržbe z enakimi razlogi, kot jih je brez uspeha uveljavljal že v pravdi zaradi motenja posesti.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in z enakimi razlogi potrdilo prvostopno sodbo.

Proti tej sodbi vlaga tožnik revizijo. Uveljavlja revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbi ugodi, podrejeno pa, da obe sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da parcela št. 812 k.o. ne obstoja. Tožnik ni mogel motiti toženca v posesti nepremičnine, ki ne obstoja več. Tožnik je lastnik in posestnik parcele št. 812/2 k.o., ki jo je kupil in pri njej vknjižil lastninsko pravico nase. Tega sklep v motenjski pravdi ni upošteval, zato je nezakonit.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila in Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (3. odst. 390. čl. ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Tožnik v tej pravdi vztraja pri svojem stališču, ki ga je zastopal že v postopku zaradi motenja posesti opr. št. pri Temeljnem sodišču v ... , enota v ... , namreč da je lastnik in posestnik parc. št. 812/2 k.o. in da na svoji parceli ni mogel motiti toženca v posesti, predvsem pa, da parcele št. 812 k.o. sploh ni in je zato sklep o motenju posesti na tej parceli nezakonit. S tem se tožnik sklicuje na okoliščine, o katerih je bilo že odločeno v pravdi opr. št. Teh vprašanj ni mogoče znova obravnavati v izvršilnem postopku in tudi ne v pravdi, v kateri se odloča o nedopustnosti dovoljene izvršbe. Okoliščine, ki so obstajale do konca glavne obravnave v motenjski pravdi in ki se nanašajo na utemeljenost motitvenega zahtevka, je mogoče obravnavati samo v tej pravdi. Pri odločanju o nedopustnosti izvršbe zaradi prenehanja terjatve pa so lahko upoštevne le okoliščine, ki nastanejo po koncu glavne obravnave v pravdi, v kateri je bil izdan izvršilni naslov. Tožnik se torej v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe ne more uspešno sklicevati na ista dejstva, na katera se je skliceval že v motenjski pravdi.

Tožnik sam sicer ne navaja, na katerega od razlogov, navedenih v 50. čl. zakona o izvršilnem postopku se sklicuje, vendar je mogoče predpostavljati, da ima v mislih 8. točko 50. čl. tega zakona. Ko zatrjuje, da parcele št. 812 k.o. ni več, smiselno uveljavlja prenehanje obveznosti zaradi naknadne nemožnosti izpolnitve (354. čl. ZOR). Vendar kot je bilo že obrazloženo bi bila lahko izvršba nedopustna samo, če bi razlog za to nastal po koncu glavne obravnave v motenjski pravdi. Ker pa je tožnik neobstoj te parcele dokazoval že na motenjski pravdi, se na enak razlog ne more ponovno sklicevati v izvržbi in v pravdi, v kateri se odloča o nedopustnosti izvržbe. Ker pa tožnik vztraja pri svojem stališču, je treba poudariti, da nova oznaka zemljišča ne pomeni, da zemljišča ni več; druga oznaka istega zemljišča ni ovira za izvršitev tožnikove obveznosti, pri čemer o kakšnih težavah v zvezi s tem ni mogoče govoriti že zato, ker je tožnikova obveznost v opustitvi in ne v storitvi.

Uveljavljani revizijski razlogi niso podani. Zato je revizijsko sodišče tožnikovo revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. čl. ZPP).