VSRS Sklep I Up 352/2004

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) ugodilo tožbi tožeče stranke, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 28.6.2002 in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Obrtne zbornice Slovenije z dne 22.3.2002, s katero so bile tožeči stranki kot prevozniku za drugo delilno obdobje leta 2002 dodeljena v odločbi navedena vrsta in število dovolilnic za prevoz blaga v mednarodnem cestnem prometu. Iz tabel, ki so v prilogi 1 in so sestavni del prvostopne odločbe, so razvidni podatki o delitvi dovolilnic za tožnika za celotno opazovano obdobje, ravno tako tudi za drugo delilno obdobje leta 2002, na katerega se tožnik pritožuje. V nadaljevanju tožena stranka podrobneje obrazlaga odločitev glede števila tožniku dodeljenih eko točk. Tudi glede italijanskih bilateralnih dovolilnic je pritožba neutemeljena, pri čemer se sklicuje na tabelo 3 v prilogi 1, ki je sestavni del odločbe.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je v obravnavanem primeru med strankama sporen plan, s katerim je prvostopni organ določil količino dovolilnic za prevoz blaga v mednarodnem cestnem prometu za leto 2002, v delu, ki se nanaša na avstrijske eko točke in na CEMT dovolilnice. Pravna podlaga za določitev letnega plana dovolilnic za posameznega prevoznika je v Zakonu o prevozih v cestnem prometu (ZPCP - 1) in v Pravilniku o dovolitvi dovolilnic za mednarodni prevoz stvari v cestnem prometu in CEMT dovolilnic (Uradni list RS, št. 88/99, v nadaljevanju : Pravilnik). Ugotavlja tudi, da obrazložitev odločbe nima vsebin, na podlagi katerih bi bilo mogoče zanesljivo preveriti utemeljenost tožbenih ugovorov, pri čemer se sklicuje na 214. člen ZUP, ki določa, kaj mora obrazložitev odločbe vsebovati.

Tožena stranka vlaga zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožbo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da naj bi bil v obravnavanem primeru med strankama sporen plan avstrijskih eko točk in CEMT dovolilnic za leto 2002. Tožena stranka temu ugovarja, saj je bila v tem primeru sporna dodelitev eko točk in italijanskih bilateralnih dovolilnic za drugo delilno obdobje leta 2002. Prvostopno sodišče je enostavno prepisalo obrazložitev svoje sodbe iz podobnega drugega primera, kar je razvidno iz tega, da navaja, da je bil sporen letni plan avstrijskih točk in CEMT dovolilnic, čeprav v zadevi za to ne gre. V nadaljevanju sodišče še navaja, da obrazložitev njene odločbe nima vsebin, na podlagi katerih bi bilo mogoče odločbo preizkusiti. Tem navedbam prav tako ugovarja in navaja, da je v obrazložitvi izpodbijane odločbe natančno pojasnila podatke, ki so bili relevantni za njeno odločitev. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Utemeljen je pritožbeni ugovor tožene stranke, da je bila v obravnavanem primeru med strankama sporna dodelitev eko točk in italijanskih bilateralnih dovolilnic za drugo delilno obdobje leta 2002. Res je tudi, kar navaja tožena stranka v pritožbi, da je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navedlo, da je za navedeno delilno obdobje sporen plan, ki se nanaša na avstrijske eko točke in CEMT dovolilnice, čeprav v zadevi za to ne gre. Obrazložitev izpodbijane sodbe je sama s sabo v nasprotju. Po eni strani sodba pravilno povzema obrazložitev iz odločbe tožene stranke, ki se nanaša na dodelitev italijanskih bilateralnih dovolilnic in na dodelitev eko točk tožniku. Po drugi strani pa sodišče v svoji sodbi navaja nekaj povsem drugega, da so bi bile med strankama v zadevi sporne avstrijske eko točke in CEMT dovolilnice. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 3. odstavka 72. člena ZUS v zvezi s 14. točko 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po določbi katere je bistvena kršitev vedno podana, če so razlogi sodbe med seboj v nasprotju. Ker so v tem primeru, kot že navedeno razlogi sodbe med seboj nedvomno v nasprotju, je že zaradi navedene bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu treba izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.